Ste vedeli, da češnje, ki imajo sicer nizko energijsko vrednost in ogromno antioksidantov ter zavirajo staranje, povzročajo kar nekaj težav, če jih uživamo na tešče? Vodijo lahko v napenjanje oz. napihnjenost (sladkor v češnjah v prebavni trakt nase navleče vodo), vetrove (mikroflora v črevesju češnje hitro fermentira), bolečine v trebuhu in drisko (fruktoza v češnjah), posebej pri tistih, ki se ubadajo s prebavnimi težavami. To ne velja le za češnje, ampak tudi nekatera živila iz češenj.

Ljudje, ki so nagnjeni k sladkorni bolezni in imajo visok krvni sladkor, naj bodo pri češnjah previdni in jih dnevno ne zaužijejo več kot 100 gramov. Prav tako morajo biti pazljivi, da ne uživajo koščic, saj lahko povzročijo črevesno obstrukcijo. Zdrav človek naj dnevno količino češenj omeji na 300 do 400 gramov, da se izogne morebitnim zdravstvenim težavam. Poleg tega jih je treba jesti počasi in posamično, najbolje dobre pol ure po obroku.

Češnje so lahko slabe za prebavo, ker vsebujejo veliko fruktoze, kot tudi naravnega sorbitola, zato sodijo pod FODMAP živila (kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole; več o tem si preberite TU), ki združujejo ogljikove hidrate, ki so del našega jedilnika, in snovi, ki lahko povzročajo težave posebej tistim, ki trpijo za sindromom razdražljivega črevesja, težav pa ne povzročajo, dokler je naša črevesna flora v ravnovesju. 

Češnje so sicer zaradi velike količine vlaknin koristne za prebavo. Ker vsebujejo veliko kalija, so dobre za bolezni srca in ožilja, pomagajo tudi uravnati holesterol, pri zvišanem krvnem tlaku (hipertenzija) in edemih, znižujejo možnost pojava krvnih strdkov ter pomagajo pri peptični razjedi na želodcu in dvanajsterniku.