Kivi ali suhe slive: Kaj izbrati ob težavah z zaprtjem?

Kivi je bogat z vlakninami in vsebuje veliko vode, zato lahko pomaga pri mehkejšem blatu in bolj rednem odvajanju.

Sistematični pregled in metaanaliza, objavljena v znanstveni reviji Nutrients, sta analizirala devet kliničnih raziskav. Ugotovili so, da je uživanje kivija povezano z več popolnimi odvajanji blata na teden ter z izboljšanjem nekaterih težav, povezanih z zaprtjem.

Podobno ugotavlja tudi pregled raziskav, objavljen v Canadian Journal of Gastroenterology and Hepatology. Avtorji so analizirali sedem randomiziranih raziskav s skupno 399 udeleženci. Kivi je v primerjavi z nekaterimi primerjavami povečal pogostost spontanega odvajanja in lahko zmanjšal bolečine v trebuhu ter napenjanje, vendar so raziskovalci opozorili, da kakovost dokazov ni bila vedno visoka.

Suhe slive imajo pri zaprtju nekoliko drugačno prednost.

Poleg vlaknin vsebujejo sorbitol, naravni sladkorni alkohol, ki lahko v črevesju pomaga zadrževati vodo. To lahko prispeva k mehkejšemu blatu in lažjemu odvajanju.

Sistematični pregled, ki so ga pripravili raziskovalci z londonskega King's Collegea, je analiziral raziskave o vplivu suhih sliv na delovanje prebavil. Pri ljudeh z zaprtjem je uživanje 100 gramov suhih sliv dnevno tri tedne povečalo pogostost odvajanja in izboljšalo konsistenco blata.

To je eden od razlogov, zakaj so suhe slive že dolgo priljubljena prehranska izbira pri zaprtju.

Odgovor ni tako preprost.

Pregled raziskav o prehrani in kroničnem zaprtju, objavljen v reviji Alimentary Pharmacology & Therapeutics, je zajel 23 raziskav s skupno 1714 udeleženci. Raziskovalci so ugotovili, da lahko sadje izboljša nekatere kazalnike zaprtja, pri kiviju pa so opazili večjo pogostost odvajanja. Za suhe slive so bili rezultati prav tako spodbudni, vendar je bilo raziskav manj.

Kivi je zato lahko zanimiva izbira predvsem za ljudi, ki želijo več vlaknin in vode ter nekoliko nežnejši pristop k prebavi. Suhe slive pa imajo dodatno prednost zaradi sorbitola in so lahko posebej koristne, kadar je blato trdo.

Ni pa dovolj kakovostnih raziskav, da bi lahko rekli, da so suhe slive vedno učinkovitejše od kivija ali obratno.

Pri kiviju so raziskave pogosto uporabljale približno dva do štiri sadeže na dan, vendar so se količine in trajanje posameznih raziskav razlikovali.

Pri suhih slivah se je v raziskavah pojavljala tudi količina okoli 100 gramov na dan, vendar to ni nujno primerna količina za vsakogar.

Če sadja sicer ne uživate veliko, je bolje začeti z manjšo količino. Nenadno povečanje vnosa vlaknin lahko namreč povzroči napihnjenost, vetrove in druge prebavne težave.

Pomembno je tudi pitje tekočine. Ameriški Nacionalni inštitut za diabetes ter prebavne in ledvične bolezni priporoča dovolj vlaknin in tekočine, saj voda pomaga vlakninam pri njihovem delovanju. Za odrasle je splošno priporočilo od 22 do 34 gramov vlaknin na dan, odvisno od starosti in spola.

Pri zaprtju ni pomembno samo, kaj pojeste.

Redna telesna dejavnost lahko pomaga pri delovanju prebavil, zadosten vnos tekočine pa je pomemben predvsem takrat, ko povečate količino vlaknin v prehrani. Tudi Nacionalni inštitut za diabetes ter prebavne in ledvične bolezni med osnovnimi ukrepi za preprečevanje in lajšanje zaprtja izpostavlja več vlaknin, dovolj tekočine in redno telesno dejavnost.

Zato skleda sadja sama po sebi ni čarobna rešitev. Veliko več naredi kombinacija uravnotežene prehrane, gibanja in zadostnega vnosa tekočine.

Če želite preizkusiti naraven prehranski pristop, sta tako kivi kot suhe slive smiselni izbiri.

Kivi ponuja vlaknine, vodo in druge hranilne snovi, raziskave pa kažejo obetavne učinke na pogostost odvajanja. Suhe slive imajo poleg vlaknin še sorbitol, zato lahko pomagajo tudi pri mehčanju blata.

Najboljši odgovor zato ni nujno "kivi ali suhe slive", temveč tisto živilo, ki vam ustreza in ga lahko redno vključite v prehrano.

Če zaprtje traja dlje časa, se pogosto ponavlja ali ga spremljajo kri v blatu, močne bolečine v trebuhu, bruhanje, izrazito napenjanje ali nepojasnjeno hujšanje, pa prehranski ukrepi niso dovolj. V takšnem primeru je pomemben posvet z zdravnikom, saj je lahko zaprtje tudi znak druge zdravstvene težave.

Viri: EatingWell, National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases, PubMed, Nutrients, Canadian Journal of Gastroenterology and Hepatology, Alimentary Pharmacology & Therapeutics