Ljudje se dandanes prepogosto zatekamo k prehranskim dodatkom in zdravilom, namesto da bi pobrskali med živili in si pomagali na naraven način. A pri današnjem tempu življenja je težko užiti priporočenih pet do osem enot sadja in zelenjave na dan. Nekakšno bližnjico predstavljajo sveže stisnjeni sokovi, ki veljajo za pravi vrelec zdravja, še posebej, kadar jih pripravite iz sezonskih, lokalnih in po možnosti ekoloških sestavin oz. sestavin, ki imajo kar najkrajšo pot od zemlje do krožnika.

Zakaj sveže stiskan sok in ne raje kar cel sadež?

Sveže stisnjeni sokovi v sokovnikih so odlična izbira za začetek dneva, lahko pa jih uživamo tudi za malico. S sočenjem iz sadja in tudi zelenjave lahko izvlečete vse hranilne snovi in omogočite telesu, da te – ker živila niso toplotno obdelana, ne izgubijo encimov, ki so potrebni za absorbcijo hranil, saj ti načeloma ne preživijo toplotne obdelave – kar se da absorbira, pri čemer telo ne porablja energije za presnovo. Pripravimo jih tik pred zaužitjem, da ohranijo vsa hranila – živi encimi ne živijo dolgo, medtem ko vitamini in nekatere druge snovi sčasoma oksidirajo – in je tako maksimalna vitaminska in hranilna bomba, ki jo telo lahko takoj vsrka in izkoristi. Ob tem je treba poudariti, da ni znanstveno dokazano, da so tovrstni sokovi bolj zdravi kot uživanje sadja in zelenjave v trdi obliki.

Zakaj piti sveže stisnjen sok?

Sveže stisnjeni sokovi so koristni iz več razlogov. Z njimi si dvignete odpornost, razstrupite telo, ga hidrirate, blažite bolečine, zmanjšate visoko raven slabega holesterola, pomirite želodec, pomagate pri hujšanju in postenju in povečate energijo, sočenje pa naj bi tudi zmanjšalo možnost za nastanek raka ter tveganje za Alzheimerjevo bolezen in bolezni srca – v tekoči obliki se namreč zmanjša raven aminokisline homocistein in kemičnega stresa, imenovanega oksidativni stres. Prav tako nevtralizira pH telesa.

Sočenje in sveže stisnjeni sokovi imajo svoje slabosti

S sveže stisnjenimi sokovi dobite vitamine, minerale in sladkorje v zelo skoncentrirani obliki, medtem ko se antioksidanti v postopku stiskanja izgubijo, saj so naravno vezani na vlakna. Čeprav se zdi, da ima tako uživanje vitaminov in mineralov samo prednosti, se zna pri nekaterih zaplesti. Težave lahko namreč nastopijo pri tistih, ki imajo težave s povišanimi vrednostmi krvnega sladkorja, saj ima na primer svež pomarančni sok enako količino sladkorja kot sladke gazirane pijače. Ko uživamo sadje in zelenjavo v obliki soka, s pripravo odstranimo do 90 odstotkov vlaknin, ki sicer upočasnijo absorbcijo in hiter prehod sladkorja v sladkor. Treba se je zavedati, da je za kozarec soka treba stisniti kar precej sadja (in zelenjave), kar resda pomeni več vitaminov, a tudi več sadnega sladkorja, ki jih jetra vseh ne bodo mogla predelati v glukozo in se bodo pretvorili v maščobo, kar vodi v večjo dovzetnost za odpornost na inzulin, to pa v diabetes. Sokovi so torej koristni, a ne za vse.

Sokove iz sokovnika telo prebavi v zgolj nekaj minutah, v telo pa se absorbira skoraj tričetrt hranljivih snovi, kar je precej več kot pri čvrsti hrani. Na ta način v zelo kratkem času poživite telo, ukrotite apetit in povečate raven energije, s pitjem sokov pa telo preskrbite tudi z veliko količine vode, ki telesu pomaga predelati ogljikove hidrate, ki izvirajo iz naravnih sladkorje v soku, ki telo preskrbijo z energijo. Fruktoza pomaga uravnavati nivo krvnega sladkorja in prepreči lakoto kmalu za tem, ko smo jedli. Za razliko od kupljenih sokov, ki niso sveži, sveže stisnjeni sokovi ne vsebujejo konzervansov, ki zmanjšajo hranilno vrednost živila.

Če so sveži sokovi oropani netopnih vlaknin, pa so zato polni topnih vlaknin, ki ustvarjajo občutek sitosti in pomagajo nadzorovati količino zaužite hrane, poleg tega podpirajo rast dobrih bakterij in prebavo. Uživanje tovrstnih sokov pripomore k boljšemu počutju in bolj zdravemu videzu. Kopica študij je pokazala, da je uživanje sokov iz svežega sadja in zelenjave dvignilo raven folatov in antioksidantov, prav tako beta karotena, vitamina C in E.