Ga imate pogosto na krožniku? Strokovnjaki opozarjajo na vpliv tega mesa na črevesje

Na spletu se pogosto pojavljajo bombastični naslovi, da je prav določena vrsta mesa 'najslabša za črevesje', vendar je resnica nekoliko drugačna. Na primer, največja težava ni slanina sama po sebi, temveč predelano meso kot celota. Sem sodijo tudi salame, hrenovke, paštete, suhe klobase, šunka in številni drugi izdelki, ki jih mnogi uživajo skoraj vsak dan.

Kot pojasnjuje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je predelano meso vsako meso, ki je bilo dimljeno, soljeno, fermentirano ali kako drugače predelano z namenom podaljšanja obstojnosti ali izboljšanja okusa. Poleg večjih količin soli pogosto vsebuje tudi konzervanse, kot so nitriti in nitrati, ter več nasičenih maščob kot sveže meso.

V zadnjih letih se vse več raziskav ukvarja tudi z vplivom takšne prehrane na črevesni mikrobiom – skupnost milijard bakterij, ki živijo v našem prebavnem sistemu. Te bakterije niso pomembne le za prebavo, ampak sodelujejo tudi pri delovanju imunskega sistema, presnovi in celo vplivajo na naše razpoloženje.

Ko je na jedilniku pogosto veliko predelanega mesa, koristnih bakterij postopoma postaja manj, poveča pa se delež mikroorganizmov, ki spodbujajo vnetne procese. Takšno neravnovesje lahko vodi v napihnjenost, prebavne težave in dolgoročno poveča tveganje za različne kronične bolezni.

Predelano meso je že dolgo povezano tudi z večjim tveganjem za raka debelega črevesa. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem WHO, je po analizi več kot 800 raziskav predelano meso uvrstila med rakotvorne dejavnike za človeka.

Po podatkih WHO vsakodnevno uživanje približno 50 gramov predelanega mesa – približno dve rezini slanine ali ena večja hrenovka – poveča tveganje za raka debelega črevesa za okoli 18 odstotkov. To še ne pomeni, da bo človek zaradi občasnega sendviča s salamo zbolel, pomeni pa, da se tveganje z leti povečuje, če takšna živila postanejo stalnica na krožniku.

Čeprav jo številni članki pogosto postavljajo na prvo mesto, slanina ni bistveno slabša od drugih vrst predelanega mesa. Problem predstavljajo predvsem pogostost uživanja in količina.

Če je slanina na krožniku le občasno, pri sicer uravnoteženi prehrani ne predstavlja večje težave. Povsem drugače pa je, če se vsak dan znajdejo na jedilniku salame, hrenovke, klobase, paštete ali drugi podobni izdelki.

Če želite narediti nekaj dobrega za svoje črevesje, ni treba postati vegetarijanec. Že manjše spremembe lahko naredijo veliko razliko.

Namesto predelanih mesnin pogosteje posezite po svežem piščančjem ali puranjem mesu, ribah, jajcih ali stročnicah. Obrok naj vedno spremlja dovolj zelenjave in polnozrnatih živil, saj prehranske vlaknine hranijo koristne bakterije v črevesju.

Koristna so tudi fermentirana živila, kot so kefir, navadni jogurt in kislo zelje, ki pomagajo ohranjati raznolik črevesni mikrobiom.

Strokovnjaki se strinjajo, da ključ ni v popolni prepovedi, temveč v zmernosti. Občasna slanina ob vikend zajtrku ali klobasa na pikniku verjetno ne bo odločala o vašem zdravju. Če pa so predelane mesnine na krožniku skoraj vsak dan, je smiselno razmisliti o spremembah.

Zdravje črevesja se namreč ne odraža le v prebavi. Vse več raziskav kaže, da je povezano tudi z močnejšim imunskim sistemom, boljšim presnovnim zdravjem in manjšim tveganjem za številne kronične bolezni. In prav zato se že danes splača razmisliti, kaj se najpogosteje znajde na vašem krožniku.