S pogrevanjem hrane je manj zavržemo. Mnogi med vami ste do tega skeptični, saj se verjetno sprašujete, ali je pogrevanje hrane zdravo, ali bo imela takšna hrana še kakšno prehransko vrednost in ali je to sploh varno. Pogrevanje hrane je lahko povsem varno, če pri termični obdelavi upoštevamo nekatera pravila. Potencialno najnevarnejša so živila, kot so meso, surova jajca, sveže ribe in mleko oz. vsa hrana, ki je narejena iz omenjenih živil. Vsa ta živila lahko vsebujejo patogene mikroorganizme, ki uspevajo pri temperaturah med petimi in 63 stopinjami Celzija. Pomembno je, da hrano termično obdelujemo pri temperaturah nad 70 stopinjami Celzija, da se pasterizira in je zato varna za uživanje. Pogrevanje ostankov na vsaj 74 stopinj Celzija bo uničilo glavnino bakterij, ki povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano.

Hrano, ki je bila skuhana pred kratkim in se je ohlajala na sobni temperature največ dve uri, lahko pogrejemo in takoj zaužijemo ali pa jo v hladilniku hitro ohladimo in shranimo v čisti posodi za nadaljnje uživanje. Po raziskavah sodeč, se pri segrevanju hrane nekaj hranilne vrednosti izgubi, prav tako se lahko poslabša okus (piščanec, bogat vir beljakovin, postane slabši zaradi spremembe sestave beljakovin). Kako zelo, pa je odvisno od načina priprave in temperature (temperatura in čas priprave najbolj vplivata na vitamine, topne v vodi). Izgube so najmanjše pri parjenju in segrevanju v mikrovalovni pečici, pri kateri pa moramo biti pozorni na hladne točke, kjer uspevajo baterije, zato hrane ne smemo pozabiti premešati in znova pogreti. Ravno tako je priporočljivo, da v mikrovalovki pogrevamo zgolj eno živilo.

Pogrevajo se lahko domala vsa že pripravljena živila (o izjemah si lahko preberete TU), paziti moramo le, da temperatura ni previsoka in čas pogrevanja ni predolg. Juhe in druge jedi na žlico segrejemo le do vretja, ostale jedi pa naj se segrejejo do 73 stopinj Celzija in to temperaturo ohranjajo najmanj pet minut. Veliko pripravljene hrane lahko predelamo v novo jed. Ko se hrana predolgo hladi ali ni pravilno pogreta, se lahko v njej kopičijo nevarne bakterije, zato je pomembno, da jo med segrevanjem večkrat premešate.

Ostanke hrane lahko v hladilniku shranjujejo dva do tri dni, in sicer v zaprtih posodah, ki preprečujejo izsušitev in onesnaževanje. Izjema so občutljive skupine, v katere sodijo starejši, ljudje s slabim imunskim sistemom in nosečnice, ki morajo tovrstne ostanke zaužiti v 24 urah, da bi zmanjšali tveganje za listeriozo, bolezen, ki se prenaša s hrano in jo povzroča bakterija listerija. Če je hrana v zamrzovalniku, lahko tovrstne ostanke hranimo dva do tri mesece.

Že pogreta živila, ki jih ne pojemo, je treba zavreči. Hrano namreč pogrevamo le enkrat, saj večkratno pogrevanje poveča tveganje za nastanek bakterij in morebitno zastrupitev oz. okužbo, prav tako hrana z vsakim nadaljnjim pogrevanje izgublja kakovost. Zato pogrevamo le toliko hrane, kot je bomo zaužili.