Ključno hranilo za možgane, ki ga mnogi na zaužijejo dovolj

Holin je eno izmed tistih hranil, o katerih redko slišimo, a ima izjemno pomembno vlogo v telesu. Gre za mikrohranilo, ki sodeluje pri delovanju možganov, živčnega sistema, uravnavanju razpoloženja, spomina in nadzora mišic. Poleg tega je ključen gradnik celičnih membran in je nujen za pravilen razvoj možganov pri dojenčkih – tako v nosečnosti kot po rojstvu.

Kljub temu številni ljudje holina ne zaužijejo dovolj, kar lahko dolgoročno vpliva na zdravje. Nedavne raziskave nakazujejo, da je nizek vnos holina povezan s povečanim tveganjem za demenco, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.

Skupina raziskovalcev iz Arizone (Arizona State University in Mayo Clinic Arizona) je želela bolje razumeti, kako so ravni holina povezane z dejavniki tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Aging and Disease.

V raziskavo je bilo vključenih 30 zdravih odraslih, starih med 29 in 36 let. Razdeljeni so bili v dve skupini:

osebe z zdravim ITM,

osebe z debelostjo.

Vsi udeleženci so bili nekadilci, brez kroničnih bolezni in niso jemali zdravil ali prehranskih dopolnil. Raziskovalci so jim izmerili telesno sestavo, odvzeli kri na tešče ter analizirali presnovne, vnetne in jetrne markerje.

Za dodatno primerjavo so uporabili tudi vzorce krvi ljudi, ki so po smrti prejeli diagnozo blagega kognitivnega upada ali Alzheimerjeve bolezni.

Rezultati so razkrili več pomembnih povezav:

Udeleženci z debelostjo so imeli izrazito nižje ravni holina v krvi. To je bilo povezano s slabšimi presnovnimi kazalniki, kot so višji inzulin, glukoza in HbA1c.

Pri osebah z debelostjo so bile povišane vrednosti vnetnih markerjev in jetrnih encimov, kar lahko nakazuje presnovno disfunkcijo.

Ko je raven holina padla, se je zvišala koncentracija nevrofilamentne svetlobe (NfL) – biomarkerja, ki kaže na poškodbe možganskih celic in je povezan z večjim tveganjem za demenco.

Raziskovalci so zaključili, da debelost pogosto spremljajo nižje ravni holina, več vnetja in presnovne motnje – vsi ti dejavniki pa so povezani z večjo verjetnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Kot pri vsaki študiji obstajajo omejitve:

raziskovalci niso merili dejanskega vnosa holina s prehrano,

število udeležencev je bilo majhno,

študija ni vključevala kognitivnih testov pri živih udeležencih.

Zato so potrebne dodatne raziskave, da bi potrdili vzročno povezavo.

Najboljši način za vnos holina je raznolika prehrana. Med najbogatejše vire sodijo:

jajca,

govedina,

perutnina,

svinjina,

ribe,

mlečni izdelki.

križnice (brokoli, cvetača),

soja in tofu,

šitake gobe,

arašidi,

mandlji,

fižol,

kvinoja,

rdeči krompir,

pšenični kalčki.

Raziskovalci priporočajo mediteransko prehrano in MIND dieto, ki združuje mediteranski način prehranjevanja in DASH-princip. Obe sta bogati z živili, ki podpirajo kognitivno zdravje:

listnata zelenjava,

polnozrnata žita,

jagodičevje,

oreščki,

morski sadeži,

pusto meso.

Za optimalno delovanje možganov so pomembni tudi:

redna telesna aktivnost,

kakovosten spanec,

obvladovanje stresa,

hidracija,

druženje in socialna vključenost.

Vir: EatingWell