Če je beli sladkor od nekdaj na slabem glasu, se rjavemu ne godi tako slabo, čeravno ne drži, da je rjavi sladkor bolj ''zdrav'' od belega, ki se mu v tem primeru godi krivica. Če ste verjeli v to, vas moramo razočarati, saj je edina razlika med njima, ko gre za naše zdravje, da sta drugačne barve in po okusu rahlo drugačna. Sicer pa je razlika domala ničelna, ko izmerimo njuno hranilno vrednost in kalorije.

Beli in rjavi sladkor sta dve osnovni vrsti sladkorja, obe pa se pridobivata iz sladkornega trsa. Rjavi je v osnovi enak belemu, razlika je dodatek melase, s katero ga prelijejo, kar ga naredi temnejšega in mu da bolj grenek okus. Za zdravje ni razlike, katerega izberete, pomembna pa je razlika, ko npr. pečete pecivo, saj ti dve vrsti nista vedno zamenljivi – bel npr. naredi piškote bolj hrustljave, rjav pa bolj žvečljive. Rjavi sladkor gre v resnici skozi več procesov obdelave.

Mnogi menijo, da je rjavi sladkor manj obdelan od belega, kar pa ne drži. Če je rjavi riž neobdelano živilo, je rjavi sladkor zgolj obarvan rafiniran izdelek. Poceni rjavi sladkor ima dodano melaso, in sicer od tri do 10 odstotkov, ki so mu jo v procesu rafiniranja odvzeli iz kristalov sladkorja. Zaradi tega ni kaj bolj zdrav,  oba pa gresta skozi prebavni trakt na povsem enak način. Melaso, ki je sestavni del sladkornega trsa, so proizvajalci začeli odstranjevati, ker ima močan in aromatičen okus, beli pa ima nežnejši okus in bolj obvladljivo strukturo, zato je toliko bolj priljubljen. Njuna kemijska sestava je skoraj identična. Beli sladkor je namreč sestavljen iz 99,9 odstotka saharoze, rjavi pa iz 96 odstotkov saharoze.

Pravi rjavi sladkor je kar najmanj obdelan in je produkt prve kristalizacije soka sladkornega trsa, prepoznamo pa ga pod oznakami, kot je rjavi trsni sladkor ipd. Od obarvanega ga ločimo po tem, da je bolj vlažen in se posledično hitreje sprime, da je temnejši in ima bolj kristalno strukturo.