Boste res zboleli za rakom, če boste jedli rdeče meso?

Med rdeče meso uvrščamo meso štirinožcev, torej govedina, svinjina in jagnjetina. Nekoliko drugače, a vseeno, za rdeče meso šteje tudi predelano meso v obliki salam, hrenovk, paštet in slanine... torej vse, kar je za večino ljudi pregrešno dobrega.

Leta 2015 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) oznanila nekaj, kar je precej razburkalo svet ljubiteljev mesa: predelano meso je razglasila kot rakotvorno za ljudi in rdeče meso kot verjetno rakotvorno.

Ne, to še ne pomeni, da boste umrli, če pojeste en sendvič s šunko. Pomeni pa, da bi vsakodnevno vnašanje mesnih dobrot lahko povečalo verjetnost za določene vrste raka, predvsem raka debelega črevesja.

Znanstveniki trdijo so vnos hrane postavili v perspektivo in sicer naj bi 50 gramov predelanega mesa na dan povečalo tveganje za raka za približno 18%, 100 gramov rdečega mesa na dan pa za približno 17%. Če grame prestavimo v konkretne količine ugotovimo, da je govora o dveh rezinah slanine in enem povprečnem zrezku na dan. To žal pomeni, da vsakodnevni zrezek za kosilo in večerni prigrizek s salamo niso ravno recept za dolgo in zdravo življenje.

Ko rdeče meso pečemo na visoki temperaturi ali ga kakorkoli drugače termično obdelamo (npr. žar, ponev ali mastno cvrtje), v njem nastajajo snovi, ki lahko poškodujejo naše celice. Zapis v naših celicah se naenkrat spremeni, kar lahko potencialno prispeva k nastankom različnih vrst raka. Predvsem to velja za oblike rdečega mesa, ki mu dodajamo še različne konzervanse in voilà! Dobimo recept za zmes, ki našemu organizmu ni najbolj všeč.

Med vegetarijance spadajo tisti, ki se mesa ne dotaknejo. Mnogi ob tem prisegajo, da se, odkar so preklopili na lečo in fižol, počutijo bolje. Marsikdo bi ob tem samo zavil z očmi, a je v njihovih trditvah tudi dokazano nekaj resnice. Raziskave so potrdile, da pretežno vegetarijanska dieta na daljši rok predstavlja manj tveganj za bolezni srca in ožilja, nižje tveganje za sladkorno bolezen in manjšo verjetno za določene oblike raka. Kako je to mogoče? Ker takšna prehrana vsebuje več vlaknin, vitaminov in antioksidantov, na nasprotni strani pa manj nasičenih maščob in holesterola.

Kje torej nastane težava pri vegetarijanstvu? Pogosto se pri vegetarijanski dieti zgodi to, da posamezniki s težavo zagotovijo zadosten vnos beljakovin, železa, vitamina B12 in omega-3 maščob. Ker je preprosto in časovno učinkovito, posegajo po - prav tako nezdravi - vegetarijanski hrani, kot so naprimer pomfri in obilica testenin. Nauk zgodbe - tudi vegetarijanstvo ima svoj prav in narobe in tudi takšna dieta je lahko nezdrava.

Kljub vsemu rdečega mesa ne moremo smatrati kot strupa. Njegove pozitivne strani so še vedno močne, a je pomembno izpostaviti, da vsakodnevni zrezek ni ravno najbboljša ideja. Ob tem velja tudi dobro premisliti o vrsti mesa - izogibajte se predelanemu mesu in po njem sežite le redko, predvsem kot priboljšek' in ne kot vsakodnevno stalnico. Vegetarijanstvo je alternativna rešitev, a le, če je tudi ta prehrana pestra in dobro načrtovana na način, da zagotavlja vse potrebne hranilne snovi.

In kot pri vsem, je tudi pri tem najboljša rešitev zlata sredina. Ni potrebe, da iz mesa naredimo sovražnika, niti iz tofuja svetnika. Če jeste raznoliko, nepredelano in uravnoteženo, ste na dobri poti do zdravega sloga življenja.