15 zabavnih dejstev o sladoledu, ki jih zagotovo niste poznali

Kdaj točno je sladoled nastal, ni znano, ima pa ta priljubljena sladica zelo dolgo brado. Nastal naj bi, kako presenetljivo, iz snega. Nekdo izmed naših prednikov, ki se je selil iz Afrike na sever in prečkal gore obdane s snegom, naj bi prišel na idejo, da snegu dodajo sadje in med, ki sta bili tedaj edini sladili, in se na ta način osvežili. Prvi zapisi o ''ledu z okusom'', nekakšnem predniku sladoleda, kot ga poznamo, so nastali v Perziji. Z zgoščenim grozdnim sokom prelit led so hranili v ledenicah ali visoko v gorah, od koder so ga prinesli na vroče poletne dni. Velik ljubitelj sladoled je bil že Aleksander Veliki.

Led z okusom se je začela pojavljati po vsem svetu, Kitajci naj bi zamrznjeno mešanico mleka in riža uživali že 200 let pred našim štetjem, v Egiptu pa je prvi sladoled nastal iz mleka, ledu in sladkorja. To naj bi bil tudi prvi pravi sladoled.

V knjigi Zgodovina hrane Maguelonneja Toussainta - Samata beremo, da so Kitajci izdelali prvo napravo za pripravo sladoleda. Posodo z mešanico za sladoled so postavili v večjo posodo s slanico, ki  točko zamrzovanja vode postavila pod ledišče. Kitajski cesar je skrbno čuval pripravo sladoleda, ki je bil rezerviran zgolj za cesarski dvor, pomorščak Marco Polo pa naj bi se dokopal do tehnologije in jo pripeljal v Italijo. Prav Italija je bila šrva evropska država, kjer je nastal sladoled oziroma sorbet.

Čeprav ima sladoled res dolgo zgodovino, pa to ne moremo reči za užitno embalažo, ki ji pravimo kornet. Ta se je v obliki, kot ga poznamo danes, pojavil ''šele'' leta 1904. Užitne posodice so se rodile na Svetovni razstavi v St. Louisi (Missouri, ZDA), kjer se je gnetla kopica prodajalcev sladoleda in vafljev. Izum so si hoteli prilastiti mnogi, test časa pa je prestala zgodba Arnolda Fornacoua, ki mu je šel sladoled za med in mu je posledično zmanjkalo papirnatih posodic. Na pomoč mu je priskočil Sirec Ernest Hamwi, ki je na železnem pekaču delal vafljem podobno pecivo zalabi in te zvil v stožec v katerih je nato Fornachou prodajal sladoled. Izdelek je v trenutku postal hit. Vse ostalo je zgodovina.

Kornet sicer prva omenja francoska kuharska kniga z letnico izdaje 1825, ki opisuje kako iz vafljev zviti nekakšen tulec. A recept ne omenja sladoleda. Še bliže je bila Britanka Agnes Marshall, ki je leta 1888 v svoji kuharici objavila recept za kornet s kremo oz. smetano.

Sladoled se je v papirnatih, kovinskih in steklenih posodicah jedel vse do leta 1904, ko so ulične prodajalce odrešili korneti, kar je precej olajšalo posel, saj posodic ni bilo treba vračati.

Prebivalci Nove Zelandije pojedo največ sladoleda na prebivalca in sicer več kot 28 litrov na leto!

Najbolj priljubljen okus sladoleda je vanilija. Sledijo okusi čokolade, piškota, jagode in stracciatelle (vanilijev sladoled s koščki čokolade).

Kaj sploh je sladoled? Gre za mešanico mleka, smetane, sladkorja in pogosto dodatnih sestavin, ki so zamrznjene v mehak in kremast izdelek. Običajno je izdelan z 10-16% mlečnih maščob. Če je narejen iz bolj mastnega mleka ima tudi bolj gladko teksturo, saj vsebuje manjšo količino vode in posledično manj vodnih kristalov.

Če v zamrzovalnik postavimo posodo z mlekom, dobimo ledeno gmoto, ki je daleč od mehkega in kremastega sladoleda. Z uporabo posebnih tehnik mleku zmanjšajo velikost ledenih kristalov in vanj vnašajo zrak, prav mikroskopsko majhni zračni žepki pa so krivi za značilno mehko in kramasto teksturo. Verjetno ste že ugotovili, da sladoled ni več isti, ko ga drugič odmrznete, saj ima drugačno teksturo. Ko se stopi, se njegova molekularna struktura poruši, zrak uide, zato naslednjič ni več tako mehak.

Imate občutek, da se sladoleda kar ne morete nasititi? Znanstveno je dokazano, da sladoled vsebuje molekule, ki možganom preprečujejo, da bi nam sporočili, da smo siti, zato se ga – vsaj v glavi – nikoli ne moremo zares najesti.

Tako kot vino in pivo, je zaradi posebne strukture tudi sladoled najbolje uživati pri določeni temperaturi, da do izraza pridejo vse njegove kvalitete. Sladoled je najbolje uživati, ko ta doseže -12 stopinj Celzija. Preden ga zaužijete, ga zato iz zmrzovalnika za nekaj časa prestavite v hladilnik, da mu pade na idealnih -12.

Sladoled Planica z okusom vanilije, jagode in čokolade ima 198 kalorij, 10,4 gramov maščob in 20 gramov sladkorja.

Norveški sladoledar Henning Olsen je do danes ustvaril največji sladoled v kornetu. V višino je meril kar 3,08 metra. Zanj je porabil 1080 litrov vanilije, 60 litrov čokolade in 75 kilogramov biskvita za kornet. Na prizorišče so ga leta 2015 dostavili s helikopterjem.

Sladoled na palčki oz. lučka je nastala po golem naključju. Odkritje pripada 11-letnemu Franku Eppersonu, ki je nekega zimskega dne leta 1905 na terasi pozabil kozarec soka s palčko za mešanje. Naslednji dan ga je pričakala zamrznjena sladica. Izum je leta 1923 zaščitil na patentnem uradu. Dobra tri desetletja kasneje (1958) se je v Sloveniji pojavila znamenita Lučka.