Ste zapadli v krizo srednjih let?

O krizi srednjih let se govori veliko, a pogosto s posmehom in veliko mero skepticizma. V družbi kriza srednjih let velja za namišljeno obdobje v življenju, ko, predvsem pri moški populaciji, prihaja do velikih sprememb v življenju. Vsak od nas zagotovo pozna nekoga, ki je pri petinštiridesetih kupil motor, začel obsesivno zahajati v telovadnico ali pa nenadoma pristal v zvezi z mlajšo žensko.

Toda, psihologi opozarjajo, da se za temi klišeji skriva resen proces. Kriza srednjih let ni uradna diagnoza, je pa obdobje življenjske prelomnice, ko človek začne na novo vrednotiti svoje življenje, dosežke in prihodnost.

Gre za pojav, ki se običajno pojavi med 40. in 55. letom. Statistično gledano ga doživi približno tretjina moških, intenzivnost pa je različna. Sprememb nekateri skorajda ne zaznajo, pri drugih pa povzroči globoko stisko. Ključno je, da gre za prehodno obdobje, ki je lahko nevarno, če se ga lotimo z napačnimi strategijami, a hkrati tudi koristno, če ga razumemo kot priložnost.

Vzroki so povezani s telesom, psihološkimi dejavniki in družbenimi okoliščinami.

Telesni dejavniki: moškim po 40. letu začne postopno upadati raven testosterona. Posledice so nižja energija, slabša regeneracija, zmanjšan spolni nagon in občutki utrujenosti. Telo jasno sporoča, da mladostna lahkotnost ni več samoumevna.

Psihološki dejavniki: v srednjih letih se prvič zares srečamo z minljivostjo. Starši se postarajo, prijatelji zbolijo in otroci zapuščajo dom. Pogled v prihodnost sproži vprašanja: Sem zadovoljen s tem, kar sem dosegel? Kaj me še čaka?. Gre za vprašanje, ki nima enostavnega odgovora. Iskanje teh odgovorov je vse prej kot prijetna naloga, a je njihova razrešitev nujna za nadaljen razvoj posameznika.

Družbeni dejavniki: V karieri pogosto dosežemo vrh ali pa stagnacijo. Ni več velikih preskokov, celotna kariera postane rutina. Na osebnem področju se lahko pojavi občutek, da smo že vse "odkljukali": družina, hiša in služba, a nam kljukice morda ne prinesejo izpopolnjenosti.

Znaki so različni, a večinoma jih ni težko opaziti. Pogosto se pojavi nenadna nezadovoljnost, občutek praznine ali nemira. Moški lahko tudi začnejo dvomiti o partnerskem odnosu, o svojem delu ali o smislu vsakdana. Včasih se pojavijo impulzivni nakupi, spremembe videza ali želja po novih ljubezenskih dogodivščinah. Psihologi opozarjajo, da je tipičen znak prav nesorazmerje med realnostjo in našimi željami. Človek ima občutek, da je ujet - preveč star za mladostne nore ideje, a še predaleč od mirne starosti. Ravno tovrstna razpetost med dvema svetovoma sproža notranje napetosti.

Erik Erikson, eden najvplivnejših razvojnih psihologov, je razvoj človeka opisal po stopnjah. Stopnje se razvijajo in prehajajo iz ene v drugo celotno življenje. Ravno na stopnji med 40. In 65. Letom se posameznik znajde pred izzivom, ki ga je Erikson poimenoval kot vprašanje generativnosti in stagnacije. To pomeni, da v tem obdobju nekaj ustvarjamo in puščamo sled (vzgoja otrok, mentorstvo, ustvarjalnost), ali pa obstanemo v prazni rutini. Če vprašanje uspešno razrešimo, občutimo zadovoljstvo. Če pa prevlada stagnacija, se pojavi kriza.

Sodobni psihologi pa gledajo na krizo srednjih let nekoliko drugače: kot na proces samorefleksije. Ni nujno, da je kriza vedno destruktivna. Lahko je tudi priložnost za osebno rast, če jo dojemamo kot fazo, kjer ocenimo svoje vrednote in si postavimo nove cilje.

Za razsreševanje krize, se moški poslužujejo tako uspešnih, kot tudi neuspešnih strategij:

Pogosta reakcija je beg pred neprijetnimi občutki. To pomeni impulzivne nakupe, menjavo partnerke zaradi potrebe po potrditvi, prekomerno pitje alkohola ali iskanje mladostnih užitkov. Te rešitve dajo kratkotrajno olajšanje, dolgoročno pa težave samo poglobijo.

Strokovnjaki poudarjajo pomen zavestnega soočenja. To vključuje priznanje, da se staramo, in razumevanje, da to ni konec, temveč nov začetek. Na posameznika dobro vpliva vlaganje v zdravje, telesno pripravljenost, razvijanje novih interesov ter poglabljanje odnosov. Zelo koristno je tudi, da svojo energijo usmerimo v nekaj, kar ima dolgoročen pomen - bodisi projekt, mentorstvo ali osebno rast.

Uspešna razrešitev krize srednjih let ne pomeni, da postanete nekdo drug. Pomeni, da integrirate pretekle izkušnje in jih združite z novimi cilji. Mnogi moški po tej fazi poročajo, da so bolj mirni, manj jih žene potreba po dokazovanju, več pa jim pomenijo odnosi, zdravje in notranje zadovoljstvo. To je znak zrelosti: namesto da bežite pred staranjem, ga sprejmete kot dejstvo in si ustvarite novo vizijo prihodnosti.

Če se občutki praznine, tesnobe ali depresije vlečejo dlje časa in hromijo vsakdanje življenje, je priporočljivo poiskati pomoč psihoterapevta ali psihologa. Pogovor s strokovnjakom ni znak poraza, temveč odgovoren korak. Kriza srednjih let je lahko prelomna točka, a ni treba, da jo prebrodite sami.