Kardiologi opozarjajo na napako, ki jo mnogi naredijo zvečer

Kljub temu pa ga mnogi odkrijejo šele ob rutinskem pregledu. Ker praviloma ne povzroča nobenih očitnih simptomov, ga zdravniki pogosto imenujejo tihi dejavnik tveganja. Dolga leta lahko namreč neopazno poškoduje žile in povečuje možnost za srčni infarkt ali možgansko kap, ne da bi posameznik sploh vedel, da se v njegovem telesu nekaj dogaja.

Čeprav na raven holesterola vplivajo tudi dednost, starost in hormoni, imajo življenjske navade izjemno pomembno vlogo. Dobra novica je, da za bolj zdravo srce ni nujno potrebna popolna sprememba življenjskega sloga. Kardiologi poudarjajo, da lahko že manjše, a dosledne spremembe v vsakodnevni rutini pomembno izboljšajo krvno sliko in zmanjšajo tveganje za bolezni srca in ožilja.

Prav večerni del dneva je pogosto najbolj problematičen. Po napornem delovniku posežemo po hitri hrani, preskočimo gibanje ali si privoščimo kozarec alkohola za sprostitev. Ravno te navade pa lahko dolgoročno vplivajo na raven holesterola. Strokovnjaki zato priporočajo štiri preproste spremembe, ki jih je smiselno uvesti po 17. uri.

To, kaj se znajde na krožniku zvečer, ima precej večji vpliv na zdravje, kot si marsikdo predstavlja. Večerja je idealna priložnost, da telesu zagotovite hranila, ki pomagajo uravnavati holesterol in zmanjšujejo obremenitev srčno-žilnega sistema.

Strokovnjaki priporočajo, da polovico krožnika zapolni zelenjava, preostanek pa kakovostne beljakovine in polnovredni ogljikovi hidrati. Ribe, piščanec, stročnice, polnozrnata žita in fižol vsebujejo manj nasičenih maščob ter več vlaknin, ki pomagajo zmanjševati količino holesterola, ki se absorbira v telesu.

Pomembna pa ni le izbira živil, temveč tudi količina hrane. Tudi zdrava večerja lahko postane težava, če so porcije prevelike. Zmernost ostaja eno najpomembnejših priporočil za dolgoročno zdravje srca.

Po obilnem obroku marsikdo sede na kavč in prižge televizijo, vendar bi telo veliko bolj cenilo nekaj gibanja. Za koristi ni potreben intenziven trening, saj lahko že zmeren sprehod po večerji pozitivno vpliva na presnovo maščob.

Raziskave kažejo, da lahko že od 10 do 30 minut hoje pomaga izboljšati raven dobrega HDL-holesterola in spodbuja odstranjevanje odvečnega holesterola iz telesa. Redna telesna dejavnost prispeva tudi k nižjim vrednostim trigliceridov ter boljšemu uravnavanju krvnega sladkorja.

Večerni sprehod ima še eno prednost. Če se nanj odpravite s partnerko, prijateljem ali družinskim članom, hkrati poskrbite tudi za sprostitev in zmanjševanje stresa, ki prav tako vpliva na zdravje srca.

Kozarec vina ali piva po službi je za marsikoga vsakodnevni ritual, vendar strokovnjaki opozarjajo, da redno uživanje alkohola ni najboljša izbira za ljudi s povišanim holesterolom. Alkohol lahko zvišuje trigliceride, vpliva na krvni tlak in poslabša kakovost spanca.

Namesto alkoholne pijače si lahko pripravite osvežilno brezalkoholno različico. Mineralna voda z nekaj soka granatnega jabolka, limetinim sokom in svežo meto ponudi prijeten okus brez negativnih učinkov alkohola.

Takšna zamenjava ne pomeni le manj zaužitih kalorij. Boljši spanec, nižji krvni tlak in manjša obremenitev organizma so koristi, ki se lahko dolgoročno odražajo tudi pri boljših vrednostih holesterola.

Če večerjate tik pred spanjem, telo hrane ne predeluje tako učinkovito kot v zgodnejšem delu dneva. Zaradi tega lahko pride do slabše presnove maščob, kar se lahko odrazi tudi pri višjih vrednostih LDL-holesterola.

Strokovnjaki priporočajo, da zadnji večji obrok pojeste približno tri ure pred odhodom v posteljo. Takšen razmik omogoča boljšo prebavo, ugodneje vpliva na raven krvnega sladkorja in prispeva h kakovostnejšemu spancu.

Če zaradi službe pogosto večerjate pozno, si lahko delo olajšate z načrtovanjem obrokov. Vnaprej pripravljene sestavine, zamrznjena zelenjava ali že kuhana polnovredna žita omogočajo, da je zdrava večerja na mizi v nekaj minutah.

Pri uravnavanju holesterola ni čudežnih rešitev. Veliko večji učinek kot kratkotrajne diete imajo navade, ki jih lahko vzdržujete dolgoročno. Prav zato zdravniki poudarjajo, da je pomembneje narediti nekaj manjših sprememb in pri njih vztrajati, kot pa se za kratek čas lotiti strogih omejitev.

Poleg večernih navad je priporočljivo uživati več topnih vlaknin, zmanjšati vnos nasičenih maščob, redno skrbeti za telesno aktivnost in spremljati vrednosti holesterola pri zdravniku. Če so potrebna zdravila, jih je treba jemati dosledno, saj najboljše rezultate prinaša kombinacija zdravega življenjskega sloga in ustreznega zdravljenja.

Srce vam ne bo hvaležno zaradi ene popolne večerje ali enega večernega sprehoda, temveč zaradi odločitev, ki jih ponavljate iz dneva v dan. Prav majhne spremembe, ki postanejo del vsakdana, imajo največjo moč pri varovanju zdravja in zmanjševanju tveganja za bolezni srca in ožilja.

Vir: eatingwell.com