Tako stres vpliva na raven sladkorja v krvi

Stres ni le v glavi – aktivira vse ključne telesne sisteme, zato povzroča širok spekter fizičnih in čustvenih simptomov. Akutni stres, kot je priprava na govor ali pozabljeni ključi, je normalen del življenja. Težava nastane, ko stres postane kroničen, opozarjajo na portalu EatingWell, saj lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje, vključno z ravnijo krvnega sladkorja.

Stres sproži reakcijo boj ali beg in sproščanje hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Ti hormoni zvišujejo krvni sladkor in otežijo delovanje inzulina. Dolgotrajno povišan kortizol spodbuja kopičenje visceralne maščobe, kar vodi v inzulinsko rezistenco in povečuje tveganje za debelost, prediabetes in sladkorno bolezen tipa 2, pojasnjuje Kimberley Rose-Francis.

Skoraj 75 % ljudi poroča, da stres moti njihov spanec. Slab spanec otežuje celicam odziv na inzulin, kar zvišuje glukozo v krvi. Slab spanec otežuje telesnim celicam odziv na inzulin, pravi Rose-Francis. Zato je priporočljivo sedem do devet ur kakovostnega spanca vsako noč.

Stres pogosto vodi do prenajedanja hrane za tolažbo – piškotov, sladoleda ali čipsa. Kortizol povečuje lakoto in željo po kalorično bogati hrani, kar lahko povzroči povečanje telesne teže in dodatno obremenitev krvnega sladkorja. Če prenajedanje postane glavna strategija spoprijemanja, lahko izpodrine zdravo hrano, ki pomaga stabilizirati sladkor, opozarja Kaitlin Hippley.

Poskrbite za spanec: ustvarite rutino sprostitve in pojdite spat 15 minut prej, da postopoma izboljšate kakovost spanja.

Vključite gibanje: telesna dejavnost sprošča endorfine, zmanjšuje kortizol in neposredno znižuje krvni sladkor. Hoja, joga ali vadba z utežmi so odlične možnosti.

Najdite hobi: dejavnosti brez zaslona, kot so branje, pisanje dnevnika ali reševanje ugank, pomagajo zmanjšati stres in izboljšati počutje.

Povzeto po EatingWell