Sladkor in možgani: kaj se zgodi, ko ga zaužijemo preveč?

Možgani za svoje delovanje potrebujejo energijo – in njihov glavni vir goriva je glukoza, piše EatingWell. Ta sladkor omogoča vse od učenja in pomnjenja do hitrega razmišljanja in orientacije. Čeprav možgani porabijo kar petino vse glukoze v telesu, to še ne pomeni, da jim koristi neomejena količina sladkorja.

Strokovnjaki opozarjajo, da sodobna prehrana pogosto vsebuje preveč dodanega sladkorja, ki se skriva v pijačah, sladicah, omakah, kruhu in celo jogurtih. Prekomerno uživanje sladkorja pa lahko sčasoma škoduje možganom, razpoloženju in splošnemu zdravju.

V nadaljevanju preverite, kako sladkor vpliva na možgane in kako lahko zaščitite svoje kognitivne sposobnosti.

Občasna sladica ni težava – težava je dolgotrajno pretiravanje. Prekomeren vnos sladkorja lahko vpliva na delovanje možganskih celic, saj povzroča:

inzulinsko rezistenco, zaradi katere možgani težje dostopajo do glukoze,

vnetje živčnega sistema,

povečano nastajanje amiloidnih plakov, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen.

Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki zaužijejo veliko dodanega sladkorja, višje tveganje za razvoj demence, pri ženskah pa je povezava še izrazitejša.

Če ste po sladkem kdaj postali razdražljivi ali utrujeni, je to povsem normalen odziv telesa. Velike količine sladkorja povzročijo:

hitre skoke in padce krvnega sladkorja,

čustveno nestabilnost,

presnovni stres in blago vnetje,

motnje v delovanju nevrotransmiterjev.

Ena od obsežnih študij je pokazala, da lahko uživanje približno 100 g sladkorja na dan poveča tveganje za depresijo za skoraj 30 %.

Občutek sitosti ni stvar volje, temveč komunikacije med hormoni in možgani. Pri tem sodelujeta predvsem:

inzulin,

leptin.

Dolgotrajno uživanje preveč sladkorja lahko povzroči odpornost na oba hormona, kar pomeni, da možgani:

počasneje zaznajo, da ste siti,

pogosteje pošiljajo signale za dodatno hrano,

težje uravnavajo apetit.

To lahko vodi v prenajedanje in povečanje telesne teže.

Smernice priporočajo, da dodani sladkor predstavlja največ 10 % dnevnega energijskega vnosa. Pri prehrani s 2000 kalorijami to pomeni približno 12 čajnih žličk ali 50 gramov dodanega sladkorja na dan.

Ameriško združenje za srce pa je še strožje:

ženske: največ 25 g na dan,

moški: največ 36 g na dan.

Sladkor je le del zgodbe. Za optimalno delovanje možganov so ključne tudi druge navade:

Sadje, zelenjava in polnozrnata žita vsebujejo ogljikove hidrate, ki ne škodujejo možganom, temveč jih podpirajo. Vlaknine hranijo dobre črevesne bakterije, ki proizvajajo snovi, pomembne za zmanjševanje vnetja v možganih.

Kronično pomanjkanje spanja povečuje tveganje za demenco, možgansko kap in težave s spominom. Ciljajte na 7–9 ur spanja na noč.

Telesna aktivnost izboljšuje prekrvavitev možganov, spodbuja rast novih nevronov in krepi koncentracijo ter razmišljanje.

Redna interakcija z drugimi ljudmi je povezana s počasnejšim kognitivnim upadom in boljšim duševnim zdravjem.

Vir: EatingWell