Tako nevarno je jemanje drog po 30. letu starosti

Številni posamezniki, kljub doživetim mladostniškim letom, še v tridesetih ali štiridesetih posegajo po drogah z idejo, da gre samo za rekreativno rabo. Po mnenju mnogih rekreativna, torej občasna raba nima dolgoročnih posledic, a je realnost žal drugačna: vsaka raba drog, četudi rekreativna, pusti sled v telesu, na možganih in v dojemanju samega sebe.

Rekreativna uporaba drog ni več le mladostniški eksperiment, temveč postaja kulturni fenomen sodobne družbe. Predstavlja tiho strategijo pobega pred rutinami, stresom in odgovornostmi, ki ne izginejo s starostjo. Z vsakim "samo enkrat" pa se navidezno nedolžna meja med užitkom in vplivom premika - pogosto neopazno, a neizogibno.

V dvajsetih letih je eksperimentiranje z drogami pogosto del zabave in raziskovanja meja marsikoga. A leta minejo in z njimi tudi potreba po eksperimentiranju, pa vendar ne za vse. V tridesetih in štiridesetih pa ima vsak odmerek eksperimentiranja' drugačne posledice, ki se pojavijo kot zasluga spreminjajočih se možganov, telesa in hormonskih sistemov.

Kar je bilo prej v dvajsetih možno hitro sanirati in se spet počutiti, kot da se ni zgodilo nič, lahko v starejših letih postane vir slabšega spanca, nihanja razpoloženja, slabše koncentracije in povečanega tveganja za odvisnost. Ob tem pa je pomembno zavedanje, da tudi redka oz. rekreativna raba drog spreminja kemijo možganov in subtilno vpliva na vsakodnevno delovanje.

Človeški možgani lahko pozabijo na marsikaj, a precej dobri so ravno v tem, da si zapomnijo vrhunce človeškega doživljanja in počutja. To pomeni, da nam bodo privlačnejše stvari, ob katerih smo se počutili izrazito dobro, kot stvari ob katerih smo doživljali povprečno raven veselja. Vsaka droga, ki sproži intenzivno nagrado v obliki dopamina, pusti nevrološki odtis. Čeprav se zdi, da je učinek droge minil, je sprememba v možganih trajna - izrazita izkušnja se zapiše globoko v naše možgane, ki bodo izkušnjo hitro želeli ponoviti.

Predvsem pri moških po 35. letu so lahko te posledice še bolj opazne, saj botrujejo naravnim spremembam v moškem telesu: manjša odpornost na stres, počasnejša regeneracija ter hormonske spremembe. Rezultat je subtilna, večinoma negativna, sprememba v občutku "normalnosti" in (ne)zmožnosti doživljanja užitka.

Po tridesetem letu telo izgublja sposobnost hitrega okrevanja, kot je bilo to mogoče v dvajsetih letih. Jetra, ledvice in srce ne filtrirajo več tako učinkovito, metabolizem se upočasni in spanec postane občutljivejši na spremembe. Vsaka kemična obremenitev, četudi se zdi majhna ali redka, zato pusti močnejši pečat.

Pri rekreativni rabi drog lahko stimulansi negativno vplivajo na krvni tlak, srčni utrip in hormonsko ravnovesje, pomirjevala pa na težave z zbranostjo in na slabšo kakovost spanca. Telo in možgani beležijo vsako rekreativno rabo, četudi se subjektivno zdi, da "ni nič".Pri dvajsetih ste po zabavi morda lahko naslednji dan vstali in tekli deset kilometrov, pri štiridesetih pa tako hitra regeneracija ni več mogoča.

Raziskave kažejo, da moški pogosto ne posegajo po drogah iz radovednosti ali želje po ekstazi. Pogosteje gre za reakcijo na stres, monotono rutino in občutek stagnacije. Droga postane trenutek, ko je vse lažje in svet nekoliko bolj živ. Toda možgani se lahko hitro privadijo na pobeg v tej obliki. Pogosteje kot se določena snov uporablja, lažje se oblikuje potreba po ponovitvi, tudi če se uporabnik tega ne zaveda. Tako se rekreativna raba drog postopoma integrira v vsakodnevne načine obvladovanja čustev in lahko hitro preide v odvisnost.

V sodobni družbi raba drog ni več omejena le na klube ali festivale. Doge se tako vključuje še v tiste najbolj običajne aspekte življenja - v družabne večere, športne dogodke, potovanja ali profesionalne kroge, kjer sta uspeh in učinkovitost ključni vrlini. Ravno omenjena "normalizacija" daje občutek, da je uporaba brez posledic. A kljub temu, so učinki znatni.

Čeprav rekreativna uporaba drog pogosto izgleda nedolžno, se telo in možgani odzivajo na več načinov:

Motnje spanja: težje padete v spanec, pogosto se zbujate, spanec je slabše kvalitete

Spremembe razpoloženja: nihanja v razpoloženju, anksioznost, povečana razdražljivost ali depresivna obdobja

Zmanjšana motivacija: zmanjšana naravna sposobnost za občutek zadovoljstva brez pomoči kemije

Obremenitev srca in ožilja: stimulansi zvišujejo krvni tlak in srčni utrip, kar dolgoročno povečuje tveganje za srčno-žilne težave

Spremembe možganske kemije: dopaminski in serotoninski sistemi se lahko privadijo na višje ravni, kar vpliva na slabšo motivacijo, pozornost in čustveno stabilnost, takrat, ko niste na drogah

Tveganje za zasvojenost: tudi občasna uporaba lahko vodi v psihološko odvisnost, predvsem, ko postane droga primarni mehanizem za obvladovanje stresa ali doseganje užitka.

Rekreativna uporaba prehaja v odvisnost, ko postanejo odmerki ali počutje na drogi ključni za vsakodnevno delovanje ali razpoloženje. Znaki, da uporaba drog ni več zgolj rekreativna, vključujejo:

- razmišljanje o snovi med vsakodnevnimi aktivnostmi,

- občutek, da brez nje ne morete normalno funkcionirati ali uživati,

- prikrito vedenje okoli uporabe,

- vpliv na spanec, delovno učinkovitost ali medosebne odnose.

Če prepoznate katerega od teh znakov je pomembno, da si poiščete podporo. Možnosti so, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na terapevta ter na specializirane ambulante za odvisnosti, podporne skupine in anonimne svetovalnice. Ključno je, da problem prepoznate pravočasno in ohraniti zavedanje, da strokovna pomoč ne pomeni poraza, temveč premišljen korak k ohranjanju zdravja in kontrole nad lastnim življenjem.