Finska ali infrardeča savna: katera je boljša?

Savne so že tisočletja sinonim za sprostitev in zdravje, piše The Manual. Danes pa se ob klasičnih finskih savnah vse več govori o infrardečih savnah, ki obljubljajo podobne koristi pri nižjih temperaturah. Zakaj so postale tako priljubljene in katera izbira je prava za vas? Preverimo strokovna pojasnila in dokazane prednosti.

Klasične savne segrevajo zrak na 70–90 stopinj Celzija z električnimi grelniki, pečmi na drva ali polivanjem vročih kamnov z vodo. Vlažnost je višja, pogosto z dodatkom pare, kar pomeni, da se najprej segreje zrak, nato koža in šele nato telo.

- boljša srčno-žilna kondicija in manjše tveganje za bolezni srca,

- izboljšana regulacija telesne temperature in presnovne prilagoditve,

- zmanjšanje tveganja za demenco in Alzheimerjevo bolezen,

- sprostitev, boljši spanec in manj stresa.

Raziskave kažejo, da je redna uporaba savne povezana s 30 % manjšim tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni ter ugodnimi učinki na imunski sistem.

Namesto segrevanja zraka infrardeče savne uporabljajo infrardeče valovne dolžine, ki prodirajo v mehko tkivo in neposredno zvišujejo telesno temperaturo. Delujejo pri 38–71 stopinj Celzija, kar pomeni udobnejšo izkušnjo, zlasti za tiste, ki ne prenašajo ekstremne vročine.

- izboljšanje krvnega tlaka in zdravja žil,

- pomoč pri okrevanju po vadbi,

- lajšanje bolečin pri artritisu, glavobolih in mišično-skeletnih težavah,

- podpora pri kroničnih stanjih, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in srčno popuščanje.

Toplota poveča pretok krvi, dovaja kisik in hranila v tkiva ter sprošča mišice, kar izboljša gibljivost in zmanjša bolečino.

Izbira je odvisna od vaših ciljev:

Za klasično izkušnjo in intenzivno toplotno terapijo – tradicionalna finska savna.

Za udobnejše pogoje in globinsko delovanje – infrardeča savna.

Obe vrsti dokazano izboljšujeta počutje, spodbujata sprostitev in dolgoročno podpirata zdravje srca ter možganov.

Vir: The Manual