Današnji človek je označen z imenom homo sapiens, torej misleči človek, čeprav naj bi človek uporabljal le delež svojih možganov. Razvoj le-teh je upočasnila sodobna tehnologija, ki ne le opravi veliko dela namesto nas, ampak tudi razmišlja namesto nas. Leva polovica možganov izvršuje miselne procese (zaporedje, logika), govor, vedenje in razumevanje, desna pa izražanje in neverbalni način razumevanja.

Čeprav z leti možganske celice umirajo, je bolj kot manjše število celic pomembno, kako se med njimi ustvarjajo sveže povezave.

Moški možgani so večji od ženskih in imajo posledično tudi večjo težo. V povprečju tehtajo od 1.400 do 2.000 gramov. Kar tri četrtine njihove mase predstavlja voda. So dvakrat večji od kože in najbolj masten organ – če odmislimo vodo, jih v 60 odstotkih sestavlja maščoba.

Ko se rodimo, so naši možgani blizu velikosti možganov odraslega človeka in z enakim številom celic. V času nosečnosti se pri otroku nevroni (živčne celice) razmnožujejo s hitrostjo 250.000 nevronov na minuto.

Mali možgani tehtajo 150 gramov, nahajajo pa se ob zadnjem delu velikih, v zadnji lobanjski kotanji. Ključni so za vzdrževanje ravnotežja, mišični tonus, za hojo in skladnost izvajanja gibov.

Če nevroni nastajajo vse življenje, kot rečeno, možganske celice začno pri osemnajstih letih odmirati. Zato jih je treba v otroštvu čim več aktivirati, saj se zaradi tega bolje razvijamo. Zato je priporočljivo dojenčkom glasno brati – branje na glas dokazano spodbuja razvoj otrokovih možganov – in predvajati klasično glasbo. V spodbudnem okolju se namreč kar za četrtino poveča spodobnost učenja. Raziskave so pokazale, da znajo otroci pri dveh letih do 300 besed več od vrstnikov, če se odrasli z njimi pogovarjajo intenzivneje.

Možgani predstavljajo okoli dva odstotka celotne telesne teže človeka, kar je največ med živimi bitji. Največje možgane imajo kiti glavači. Ti zavzemajo kar 8.000 kubičnih centimetrov (človeški so veliki 1.300 kubičnih centimetrov). Med kopenskimi bitji imajo največje možgane sloni (pribl. šest kilogramov), ki pa zavzemajo le 0,15 odstotka prostornine telesa. Možgani mačka tehtajo cca. 30 gramov.

V možganih se nahaja pribl. 100 milijard nevronov, ki imajo od 1.000 do 10.000 sinaps. Za njihovo prekrvavitev skrbi mnoštvo mikroskopsko majhnih žilic, katerih skupna dolžina znaša pribl. 160 tisoč kilometrov. Odvisni so od stalnega pretoka, da nevronom zagotovijo dovolj energije.

Možgani porabijo 20 odstotkov vse krvi v telesu in 20 odstotkov kisika, ki ga telo potrebuje za delovanje. Če brez kisika oz. krvi ostanejo pribl. 10 sekund, izgubimo zavest. Brez kisika sicer lahko zdržijo od štiri do šest minut, nato pa začnejo umirati. Če pride do prekinitve kisika za pet do 10 minut, to povzroči stalno poškodbo možganov oz. možgansko smrt.

Možgani različno dojemajo mraz, zato nekatere zebe hitreje in bolj kot druge.

Možgani so v času spanja aktivnejši kot v budnem stanju. Sanjamo vsi, tudi tisti, ki se sanj nikoli ne spomnijo. Ko smo budni, možgani proizvajajo med 10 in 23 vati moči in bi z njimi lahko prižgali žarnico. Informacije obdelujejo s hitrostjo od 0,5 do 120 m/s.

Možgani nimajo receptorjev za bolečine (tovrstnih živčnih končičev), zato ne občutijo bolečine. Ko nas boli glava, za to niso krive bolečine v možganskih celicah, ampak v ovojnici in tkivih, ki jih ločijo od lobanje. Zaradi tega dejstva lahko nevrokirurgi operacijo na možganih opravljati tudi, ko je pacient pri polni zavesti. Tako lahko preizkušajo delovanje posameznih področij, ne da bi poškodovali ključne dele. So pa zato možgani center za zaznavanje bolečine v vseh drugih delih telesa.

Moški in ženske različno občutijo bolečino zaradi razlike v možganih. Možgani so si po strukturi med seboj namreč različni, kar je odvisno od otroštva oz. pogojev, v katerih smo odraščali. Najhitreje se njihova struktura spremeni z učenjem žongliranja.

Delovanje možganov izboljšamo s tem, ko jim zagotavljamo več kisika, se izogibamo umetnim barvilom in aromam, veliki količini natrija, kofeina in teina, alkoholu ter konzervansom, jemo hrano z zdravimi (nenasičenimi) maščobami, z veliko vsebnostjo železa, veliko različnih vitaminov in mineralov ter polno beljakovin.