Nova raziskava kaže, da ni pomembno le to, kaj jemo, ampak tudi kdaj jemo. Longitudinalna študija mednarodne ekipe znanstvenikov kaže na povezavo med poznim prehranjevanjem in večjim tveganjem za umrljivost pri starejših odraslih, kar odpira nova vprašanja o tem, kako čas obrokov vpliva na zdravje.
Podatki so bili zbrani pri 2945 odraslih iz britanskih mest Newcastle in Manchester med letoma 1983 in 2017. Udeleženci so bili ob vpisu stari od 42 do 94 let, preiskovanci pa so prostovoljno izpolnili vprašalnike o svojem zdravju, življenjskem slogu in prehranjevalnih navadah. Raziskovalci so spremljali čas obrokov v povezavi s telesnim in duševnim zdravjem.
Čas zajtrka je pomemben
Analiza je pokazala, da so udeleženci sčasoma premaknili zajtrk in večerjo pozneje v dnevu, kar je skrajšalo skupni čas obrokov. Študija, objavljena v reviji Communications Medicine, je ugotovila, da so bili ti premiki povezani s slabšimi zdravstvenimi izidi.
Pri preučevanju splošne umrljivosti je ekipa ugotovila jasno povezavo, da se je za vsako uro zamude pri zajtrku možnost smrti v obdobju študije povečala za 8–11 odstotkov.
Naše raziskave kažejo, da lahko spremembe v času obrokov pri starejših odraslih, zlasti čas zajtrka, služijo kot preprosto spremljiv kazalnik splošnega zdravja, pojasnjuje nutricionist Hassan Dashti z ameriške Harvard Medical School.
Vzrok ali posledica?
Znanstveniki opozarjajo, da pozen zajtrk verjetno ni vzrok, temveč posledica slabšega zdravja. Slab spanec, počasnejše telesno delovanje in nakopičene zdravstvene težave lahko odložijo jutranji obrok in povečajo tveganje smrti, ugotavljajo avtorji študije.
"Do sedaj smo imeli omejen vpogled v to, kako se časi obrokov spreminjajo v poznejšem življenju in kako ta premik vpliva na splošno zdravje in dolgoživost. Naši rezultati pomagajo zapolniti to vrzel, saj kažejo, da so poznejši obroki, zlasti odložen zajtrk, povezani tako z zdravstvenimi izzivi kot s povečanim tveganjem za umrljivost pri starejših odraslih," pravi Dashti.
Praktična prilagoditev
Dashti poudarja tudi potencialne aplikacije v klinični praksi.
"Pacienti in zdravniki lahko spremembe v prehranjevalnih rutinah uporabijo kot zgodnji znak za odkrivanje osnovnih težav s telesnim in duševnim zdravjem," ugotavlja.
Dashti dodaja, da bi spodbujanje starejših odraslih k doslednemu uživanju obrokov lahko postalo tudi del širše strategije za spodbujanje zdravega staranja in dolgoživosti.
Vir: New Scientist
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV