To sta ta hip najbolj priljubljena seks trenda!

Ugotovili so namreč, da so v sodobnem času najbolj iskani seksualni pojmi na svetovnem spletu »odprto razmerje«, »poliamorija« in »svingerji«. Zdi se, kot da živimo v času, ko je vse več ljudi nagnjenih k eksperimentiranju, vsaj kar zadeva spolno življenje. Tudi če so v razmerju ali zakonu. Za razliko od prevar te vrste odnosov vključujejo seznanjenost in soglasje partnerja, ki ponavadi išče ali ima enake pravice. »Internet in televizija popularizirata to vrsto odnosov, zato so za ljudi vse bolj zanimivi,« je ob predstavitvi rezultatov dejala dr. Morse.

Uradna definicija poliamorije je ohranjanje intimnih odnosov z več kot enim partnerjem z vednostjo in soglasjem vseh vpletenih. Od poligamije se razlikuje po tem, da odnos s tretjimi partnerji ne vključuje zakona, temveč samo intimno razmerje.

Svinganje kot zdravilo proti ločitvi?

Louise van der Velde, zakonska svetovalka s Harley Streeta, meni, da je uvedba tretje osebe v intimno življenje poročenega para ključ do dolgotrajnega in izpopolnjenega zakona. Do teh zaključkov naj bi prišla na podlagi spremljanja tako imenovanih vikend terapij. V enem izmed hotelov v Londonu Louise, ki je znana tudi pod vzdevkom Profesorica užitka, namreč organizira posebne terapije za izbrane bogate in lepe pare med 30. in 45. letom, ki se pogosto končajo s skupinskim seksom.

»Če bi bilo po moje, bi ves svet svingal,« pravi Louise, ki te terapije organizira zato, ker meni, da je koncept klasične zakonske zveze zastarel. Prav zato organizira dvodnevne dogodke, kako rešiti razmerje na nekonvencionalen način. Trdi, da naj bi seks z neznanci ustvaril zakon, iz katerega noben partner ne želi oditi. »Svinganje preprečuje nezvestobo. Če odkrivate želje svojega partnerja skupaj z njim, izgine njegova želja po varanju. Po terapiji se pari pogosto odločijo še naprej eksperimentirati skupaj, v skupini. Ne vem, zakaj bi kdo razmišljal o varanju, če mu partner daje vso svobodo, da razišče svoje spolne fantazije,« je dejala v nedavnem pogovoru z novinarji.

Imamo poligamijo v genih?

Spolna ekskluzivnost se je v družbi uveljavila po kmetijski reformi in pojavu zasebne lastnine, a naj ne bi spremenila osnovne človeške narave, trdi dr. Christopher Ryan, avtor knjige 'Seks in zora', v kateri analizira zgodovino človeške spolnosti. »Zagovorniki monogamije so ljudi prisilili, da so se morali naučiti plavati proti toku, ker to ni smer, ki nam jo je zapustil evolucijski razvoj,« verjame dr. Ryan. Na podlagi analize seksualnega obnašanja najbližjih sorodnikov človeka, primatov, pa tudi na podlagi obnašanja ljudi v njihovem obstoju, je prišel do zaključka, da se je spolnost pri ljudeh razvijala skupaj s številnimi drugimi funkcijami.

V sodobni družbi je cilj seksualnosti čustveno zbliževanje, ne pa skrb za potomstvo, kot je to bilo nekoč. Dr. Ryan poudarja, da je zamisel o monogamiji samo še ena od značilnosti kulturne in civilizirane družbe, na enak način kot spoštovanje moralnih zakonov.

Zvestoba je enako težka tako za moške kot za ženske – monogamija ni enostavna za nikogar. A tisti, ki trdijo, da niso bili rojeni, da bi bili monogamni, imajo po svoje prav, saj je večina sesalcev poligamnih. »A ljudje so inteligentna bitja in imajo možnost svobodnega odločanja,« pravi dr. Ryan. Številni kolegi iz znanstvenih vod se strinjajo z njim, saj so prepričani, da ljudem ni treba sprejeti dejstva, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa – lahko so tudi oboji z istega, tretjega planeta.