Če zaidete na TikTok profil Francesce Hawley, boste dobili vtis, da gre le še za eno najstnico, ki koketira s svojim občinstvom in objavja brezplodne posnetke. A če ga pogledate pozorno, naletite tudi na posnetek, v katerem razkriva, da se njeno življenje ne vrti samo okoli poziranja za kamero, bleščečih oblek in visokih petk. Podnevi namreč petke in obleke zamenja za delovna oblačila, saj je zaposlena v gradbenem podjetju svojega 52-letnega očeta Richarda Andrewa. ''Ko me vprašajo, kaj počnem in odvrnem, da sem zidarka, nastane tišina. Ne verjamejo mi – mislijo, da lažem,'' priznava Hawleyjeva, ki je vedno želela iti po očetovih stopinjah, zato se je izobrazila za zidarko. Njen oče, gradbinec, je bil od nekdaj njen idol. ''Vedno se si želela biti to kot on in sem še kot deklica šla z njim na delo vedno, ko sem šla lahko,'' dodaja dekle iz britanskega Sheffielda. ''Večina mojih vrstnikov ne želi preživljati časa s svojim očetom, jaz pa z njim rada delam vsak dan. Naučil me je posla in mi pomagal odkriti sanjsko službo.''

''Tako je, kot bi delala s svojim najboljšim prijateljem. Imava isti humor in uživava v družbi en drugega. Rada preživljam čas z njim in sem od nekdaj vedela, da si želim delati z njim. V službi imava profesionalen odnos.'' Čeprav je njen oče, z njo ne ravna nič drugače, kot z drugimi zaposlenimi. ''Je izjeme šef – zelo razumevajoč in v veliko pomoč. Če kaj zamočim, me doleti ista usoda kot ostale. Poskrbi, da stvari počnem z veliko mero samozaupanja in mi je vedno pripravljen pomagati in razrešiti dilemo. Naučil me je vsega kar znam – brez njega bi bila izgubljena.''

Ko nastopi vikend, umazan oblačila zamenja za oblekice in petke in tedaj zaživi njen bleščeč alter-ego. ''Od osmih do šestih izgledam obupno, konec tedna pa sem videti kot vsa ostala dekleta – v obleki in z ličili na obrazu. Tudi nohte imam nalakirane, ki si jih na delu zavarujem z zaščitnimi rokavicami.'' Ljudje so zmotno prepričani, da jo na delovnem mestu, ki je večinoma rezervirano za moške, nadlegujejo. ''Moj oče je začel s tem poslom, ko sem bila stara šest let in vsi, ki delajo zanj, me poznajo še kot otroka,'' je dodala Francesca, ki se je od trinajstega leta šolala na domu in je ob prostih dneh pomagala očetu na deloviščih. ''Odraščala sem ob delavcih mojega očeta, ki so mi danes kot bratje. Ves čas pazijo namen – včasih gremo tudi skupaj ven.''

''Bolj uživam v moški družbi, manj je drame,'' še priznava 18-letna gradbinka, ki je v rani mladosti odraščala na kmetiji in so jo v šolo zaradi moške družbe zafrkavali. ''Rada imam svoje delo in ga bom vedno opravljala,'' je prepričana Francesca.