Mislite, da je vaš šef psihopat? Raziskave kažejo, da je to zelo verjetno

Raziskave so pokazale, da je med direktorji kar okoli petina takšnih, ki bi po kliničnem kriteriju spadali med psihopate. To je okoli dvajsetkrat več kot v splošni populaciji! Naključje? V resnici ne; samo korporativni svet aktivno nagrajuje lastnosti, ki jih v normalnem življenju zdravimo.

Empatija je luksuz, ki si ga v poslovnem svetu vodilni ne morejo privoščiti. Na vrh pridejo tisti, ki brez težav pred božičem odpustijo polovico podjetja. Ki znajo investitorje gledati v oči in lagati o finančnem stanju podjetja. Ki mirno spijo, čeprav jim je kristalno jasno, da večina delavcev od plače ne more živeti, sami pa ravno kupujejo novo jahto za poletni dopust. Korporativni svet je narejen za tiste, ki znajo ob pravih trenutkih biti nečloveški.

Če bi bili vsi psihopati, bi družba in z njo svet propadel. A hkrati bi bili psihopatski geni že davno izbrisani iz genskega bazena, če ne bi evolucijskemu napredku prinesli določene koristi. Svet potrebuje ljudi, ki znajo brez čustvenih zadržkov sprejeti težke odločitve; če bi voditelji milijardnih podjetij več tednov čustveno premišljevali o etičnih posledicah, se številne grozne, a nujne spremembe ne bi nikoli zgodile. Karizmatični, šarmantni, manipulativni, odločni – to so značilnosti psihopatov, ki so za podjetje v resnici koristne. V ozadju so vedno finančni rezultati, nekdo s psihopatskimi lastnostmi pa jim bo znal slediti brez pomislekov o njihovi etičnosti. Dokler številke rastejo, bodo deležniki in investitorji zadovoljni, ne glede na to, koliko trupel puščajo za sabo.

Glavna težava ljudi, ki jih vodijo psihopati, je prepričanje, da jih nadrejeni vidi kot ljudi. V resnici ne gre za osebno sovraštvo; si pač številka na papirju, medtem ko tvoja čustva in občutki v resnici niso nikakršen faktor. Ko enkrat to sprejmeš, se je tudi lažje znajti v takšnem okolju in komunicirati na način, ki ga takšni ljudje razumejo. Čustva so nepomembna, štejejo izključno rezultati. Če želiš na dopust, ne jamraj o izgorelosti, ampak si izmisli produktivnostno floskulo. Optimizacija produktivnosti skozi strateško regeneracijo bo takšnim ljudem veliko bolj všeč od tega, da priznaš, da od utrujenosti komaj vidiš črke na zaslonu. In najpomembnejše: bodi previden in shrani vse, kar ti lahko pride prav. Psihopati so mojstri manipulacije; če imaš shranjene maile in zapisane dogovore, te bodo veliko težje vrteli okoli prsta.

Posel so številke; visoke številke za nas pomenijo zdravo podjetje. Srž problema ni v tem, da je tvoj šef psihopat; problem je v tem, da sistem nagrajuje le številke, kar pa ljudem s to motnjo osebnosti na stežaj odpre vrata v poslovni uspeh. Ravno brezčutnost omogoča uspeh v takšnem sistemu; stres se jih ne dotakne, dvomi zanje ne obstajajo. Zaradi teh lastnosti bo podjetje v resnici preživelo. Namesto da tarnaš nad pravili igre, se jih splača naučiti in razumeti, kako delujejo in zakaj; na tak način lahko tudi sam z minimalno stresa uspeš v tem svetu. Če to ne gre, pa je morda čas za menjavo kariere; k sreči obstaja vedno več podjetij, ki jih vodi želja po človečnosti, pa tudi zakoni o zaščiti delavcev so vse bolj razviti. Čakati na to, da se bo spremenil sistem, ki vse skupaj omogoča, pa je kar malo naivno.