Zakaj je sprejemanje pomoči za mnoge moške tako velik izziv?

Nekatere namesto občutka hvaležnosti preplavi nelagodje, občutek dolga in potreba, da uslugo čim prej vrnejo. Psihologi opozarjajo, da takšen odziv ni nujno povezan s ponosom ali trmo, temveč z načinom, kako posameznik doživlja medosebne odnose.

Ste že srečali človeka, ki vam po vsaki najmanjši uslugi želi vrniti denar za gorivo, plačati pijačo ali vam takoj ponuditi protiuslugo? Na videz gre za lepo vzgojo in spoštovanje, a strokovnjaki poudarjajo, da je lahko v ozadju nekaj drugega.

Kot poroča portal YourTango, na katerega se sklicuje tudi hrvaški portal Dnevno.hr, nekateri ljudje zelo težko prenašajo občutek, da nekomu nekaj dolgujejo. Zato pomoč doživljajo kot nekakšno obveznost, ki jo morajo čim prej "poravnati".

Psihologi razlikujejo med hvaležnostjo in občutkom zadolženosti. Hvaležnost običajno krepi odnose, ustvarja toplino in povezanost. Občutek dolga pa sproža stres, nelagodje in pritisk, da je treba uslugo čim prej vrniti.

Po mnenju strokovnjakov je pomembno predvsem to, kako posameznik razume pomoč.

Če verjame, da druga oseba od njega pričakuje protiuslugo, se hitro pojavi občutek obveznosti. Če pa pomoč dojema kot veliko žrtev druge osebe, se lahko razvije celo občutek krivde, saj meni, da je nekoga dodatno obremenil. 

V obeh primerih pomoč izgubi svoj prvotni pomen. Namesto občutka podpore nastopi vprašanje: 'Kako bom to vrnil?'

Zanimivo je, da takšni ljudje pogosto težje prepoznajo, koliko pomenijo drugim. Iskrene geste prijateljev, partnerke ali družine namreč ne vidijo kot izraz naklonjenosti, ampak kot nov dolg na svojem notranjem seznamu obveznosti.

Pri številnih moških je ta občutek še posebej izrazit. Že od mladosti pogosto poslušajo sporočila, da morajo biti samostojni, močni in sposobni vse rešiti sami. Zaradi tega je sprejemanje pomoči včasih razumljeno kot znak šibkosti, čeprav gre v resnici za povsem normalen del odnosov.

Prav zato nekateri raje vztrajajo pri reševanju težav sami, tudi kadar bi jim pomoč prihranila čas, stres ali celo zdravstvene težave.

Zdravi odnosi pa ne delujejo po načelu natančnega seštevanja uslug. Prijatelji in družinski člani praviloma ne vodijo evidence, kdo je komu kolikokrat pomagal. Prav spontanost in pripravljenost pomagati brez pričakovanj sta pogosto temelj bližine. 

Toda ljudje, ki težko sprejmejo pomoč, pogosto uporabljajo enaka pravila v vseh odnosih. Ne glede na to, ali gre za sodelavca, prijatelja ali brata, čutijo potrebo, da morajo uslugo čim prej vrniti.

Največja težava nastane v trenutkih, ko pomoči preprosto ni mogoče enakovredno povrniti.

Na primer, ko vam nekdo stoji ob strani med boleznijo, izgubo bližnje osebe ali drugo življenjsko krizo. Takšne podpore pogosto ni mogoče izmeriti ali vrniti z eno samo gesto.

Prav v teh situacijah nekateri razvijejo močan občutek nelagodja in se celo začnejo oddaljevati od ljudi, ki so jim pomagali, saj imajo občutek, da nikoli ne bodo mogli "izravnati računov". 

Sposobnost sprejemanja pomoči je pomembna življenjska veščina. Majhne vsakodnevne geste podpore nas opominjajo, da odnosi niso transakcije, ampak prostor zaupanja in medsebojne skrbi.

Včasih je najboljša stvar, ki jo lahko storite, preprosto to, da rečete: 'Hvala.' Ne zato, ker boste dolg pozneje vrnili, ampak zato, ker vam nekdo iskreno želi pomagati. In to je pogosto vredno veliko več kot katerakoli protiusluga.

Vir: Dnevno.hr, YourTango