Moskisvet.com
pomoč
Odnosi

Zakaj si "dober človek" samo, ko te nekdo gleda?

Moramo si priznati, da smo v marsikaterem pogledu boljši ljudje, če imamo publiko. Ko sami korakamo po ulici in nas nekdo prosi za en evro, se obrnemo stran in gremo naprej. Če smo na zmenku ali s skupino ljudi, ki smo jih ravno spoznali, in se zgodi enako, z veseljem potegnemo "tošel" iz žepa in pokažemo, kako fajn človek smo. To ne pomeni, da smo vsi prikriti sociopati, ampak le, da je evolucija naredila svoje.

Nismo dobri ali slabi, samo pametni

Antropolog Jonathan Goodman pravi, da nismo ne inherentno dobri ne inherentno slabi. Smo oboje, tako kooperativni kot tekmovalni, odvisno od tega, kdo nas gleda. Evolucija nas je naučila, da je sodelovanje znotraj skupine precej pametna poteza, če želimo preživeti. Nismo dobrotniki, ampak preračunljivci; sami proti mamutu nimamo šans, kot skupina pa lahko naredimo marsikaj. Z razvojem družbe tekmovanje ni izginilo, samo postalo je bolj prefinjeno. Nasmeški, pohvale, laskanje in skrb za ugled so vse oblike povzpetništva, čeprav na prvi pogled niso videti tako.

Ko smo anonimni, smo sebični

Polly Wiessner, antropologinja, je med ljudstvom Ju/'hoansi v Namibiji izvedla zanimiv eksperiment. Vsak udeleženec je dobil 10 dolarjev in odločal, koliko jih bo dal anonimnemu sovaščanu. Ko so bili zares prepričani, da jih nihče ne opazuje, so se Ju/'hoansi, sicer znani po močno zakoreninjeni radodarnosti, obnašali... no, kot vsi ostali. Veliko je sovaščanu dalo je minimalni znesek enega dolarja (ali še manj!). Wiessnerjeva je ugotovila, da sledimo tradiciji in družbenim pravilom, dokler vemo, da nas nekdo gleda, ko imamo občutek, da smo anonimni, pa na dan pride tudi naš sebični obraz.

Evolucija nas je naučila, da je sodelovanje znotraj skupine precej pametna poteza, če želimo preživeti. Nismo dobrotniki, ampak preračunljivci.
Evolucija nas je naučila, da je sodelovanje znotraj skupine precej pametna poteza, če želimo preživeti. Nismo dobrotniki, ampak preračunljivci. FOTO: Adobe Stock

Bil sem dober, zdaj si zaslužim biti slab

Antropologi govorijo še o fenomenu "moralnega kredita". Nekdo najprej potrdi svojo dobroto, na primer donira, pomaga sosedu pri selitvi ali pa javno pohvali prijatelja. Po takšnem dobrem dejanju začne podzavestno verjeti, da si zaradi svoje dobrote "zasluži" slabše vedenje v prihodnosti. Dobrotniki lažje goljufajo ali se obnašajo nemoralno, saj verjamejo, da so že naredili dovolj dobrega. Če cel teden ješ zdravo, si čez vikend "zaslužiš" burger in pico; če doniraš v dobrodelne namene, verjameš, da tvoje zapravljanje za luksuz ni tako slabo. Fenomen pojasni vse od tega, zakaj imamo toliko korporacij, ki se hvali z ESG poročili in hkrati izkorišča delavce, do tega, zakaj marsikdo doma ločuje odpadke, potem pa vse vrže v eno vrečo in potisne v kanto z mešanimi.

Smo dobri ali slabi?

Goodmanov odgovor je preprost: nekje vmes. Kakšni bomo, je odvisno od okoliščin. In naslednjič, ko nam bo šlo na živce, da moramo restavracijo deliti z drugimi ali sprejeti videonadzor na delovnem mestu, se lahko opomnimo – če nas nikoli ne bi nihče gledal, bi bili veliko bolj pošastni.

Moškisvet.com e-novice
Si že prijavljen na vse naše e-novice?
Odnosi

6 alarmantnih znakov, ki kažejo, da si v toksičnem odnosu

Telovadba

Izziv, ki je postal svetovni hit

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 1602