Ne nasedajte: To so najpogostejši izgovori partnerjev, ki varajo

Nezvestoba je boleča izkušnja, ki pušča globoke čustvene brazgotine, uničuje zaupanje in temelje razmerja ali zakona. Ko pride do varanja, je lahko soočanje s partnerjevimi razlagami prav tako uničujoče kot samo dejanje.

Moški in ženske se v prizadevanju, da bi zmanjšali svojo krivdo ali se izognili posledicam, pogosto zatečejo k vrsti tipičnih izgovorov in opravičil. Razumevanje teh fraz je ključnega pomena, da lahko prevarana oseba situacijo vidi jasneje in ne nasede manipulaciji.

Ena najpogostejših replik, ki jih oseba izreče, ko jo zalotijo pri varanju, je: "To mi ni nič pomenilo" ali "Bil je samo seks." Takšne izjave poskušajo zmanjšati resnost samega dejanja in namigujejo, da je šlo za osamljen incident brez globljih čustvenih posledic. Cilj je prepričati partnerja, da se v resnici ni zgodilo nič groznega in da lahko razmerje s te točke nadaljujeta brez težav.

Vendar pa v monogamnem razmerju takšna razlaga le redko prinese tolažbo. Varanje, tudi "samo fizično", predstavlja kršitev meje in kaže na globoko nespoštovanje do partnerja, zaradi česar se počuti, kot da mu ni bil/a dovolj. Trditev, da "ni bilo čustev", ignorira dejstvo, da že samo dejanje aktivnega iskanja in prizadevanja za intimnost z drugo osebo vključuje določeno vrsto povezave in odločitve.

Težave v odnosih nikoli ne opravičujejo varanja

Morda najbolj uničujoča taktika je prelaganje krivde na partnerja. Stavki, kot so "Ti si me prisilil/a," "Vedno si se pritoževal/a" ali "Najino spolno življenje je bilo slabo", služijo kot poskus prelaganja odgovornosti za nezvestobo na prevarano osebo. S tem namigujejo, da so dejanja, videz ali vedenje bližnjega neposredno krivi za odločitev, da poišče tolažbo ali zadovoljstvo drugje. To je klasičen primer manipulacije, znane kot prelaganje krivde, kjer žrtev še dodatno obremenjujejo občutki krivde zaradi partnerjeve izdaje. Pomembno si je zapomniti, da težave v odnosih, ne glede na to, kakšne so, nikoli ne opravičujejo varanja. Odrasli rešujejo težave s komunikacijo in skupnimi močmi, ne pa z iskanjem rešitve v objemu nekoga drugega.

Alkohol ali stres se pogosto navajata kot sprožilca za nezvestobo. Izgovor "Bil/a sem pijan/a, nisem vedel/a, kaj počnem" ali "Preživljal/a sem težko obdobje, bil/a sem pod velikim stresom" je poskus zmanjševanja osebne odgovornosti s sklicevanjem na težke okoliščine. Čeprav alkohol res lahko zmanjša zavore in stres lahko vpliva na presojo, ne odpravlja sposobnosti odločanja.

Mnogi ljudje uživajo alkohol ali gredo skozi stresna obdobja, pa kljub temu ne varajo svojih partnerjev. Uporaba teh izgovorov pogosto prikriva globlje težave, kot so pomanjkanje samokontrole, nezrelost ali nagnjenost k izogibanju reševanju problemov na zdrav način. Poleg tega varanje običajno le še dodatno zaplete situacijo in poveča stres za oba partnerja.

Po odkritju prevaresledijo obljube in opravičila. "Tega ne bom nikoli več storil/a" in "Žal mi je" sta standardni frazi. Čeprav je opravičilo lahko prvi korak k izboljšanju odnosa, je ključnega pomena oceniti njegovo iskrenost. Včasih je človeku žal le za to, da so ga ujeli, ne pa za bolečino, ki jo je povzročil. Manipulativni stavki vključujejo stavke, kot je "Nisem te hotel/a prizadeti", ki kljub priznanju, da je bila bolečina povzročena, zmanjšujejo namen in s tem odgovornost. Še bolj nevarne so taktike, kot sta "To si izmišljuješ" ali "Tvoje pomanjkanje zaupanja uničuje najin odnos", s katerimi poskušajo partnerja prepričati, da podvomi v lastno dojemanje in razum.

Včasih ponujajo na videz globlje razlage, kot so občutki čustvene odtujenosti v zakonu, dolgčas ali predvsem pri moških celo "biološke potrebe". 

Izjave, da se je partner počutil "nevidnega" ali "necenjenega", lahko kažejo na resnične težave v razmerju, vendar varanje ni nikoli konstruktivna rešitev. Takšne težave zahtevajo odprto komunikacijo in partnersko delo, ne pa izdajo. Izgovori, kot so "ljudje nismo monogamna bitja" ali "iskal/a sem vznemirjenje", so pogosto le racionalizacija sebičnih vzgibov in pomanjkanja spoštovanja do partnerja ter medsebojnega dogovora o zvestobi. Trditev, da je bilo varanje potrebno za "osebno rast" ali "izpolnitev", je še posebej problematična, ker popolnoma ignorira uničujoče posledice za drugo osebo, piše Forbes.

Vir: net.hr