Trojček: ena noč užitka, posledice pa lahko trajajo precej dlje

Ko se v intimen trenutek vključi še ena oseba, se odnos med partnerjema za nekaj časa spremeni. Pozornost ni več namenjena samo enemu človeku, kar se lahko sliši preprosto, vendar so občutki v praksi precej bolj zapleteni.

Raziskava, objavljena v reviji Culture, Health & Sexuality, je na podlagi pogovorov z 28 moškimi in ženskami pokazala, da se pri parih, ki sodelujejo v trojčkih, lahko pojavi občutek izključenosti. Nekateri udeleženci so opisovali ljubosumje in nelagodje, zlasti kadar je partner pozornost izraziteje namenjal tretji osebi.

To je pomembna ugotovitev, saj lahko človek vnaprej iskreno verjame, da ga tretja oseba ne bo motila, nato pa se na samem mestu odzove precej drugače.

Ena največjih zmot je prepričanje, da ljubosumja ne bo, če se oba partnerja s trojčkom strinjata.

Soglasje namreč ne pomeni, da človek vnaprej pozna vse svoje čustvene odzive.

Ljubosumje se lahko pojavi, ko eden od partnerjev vidi drugo osebo v položaju, ki ga je prej dojemal kot nekaj posebnega med njima. Lahko gre za pogled, dotik, način komunikacije ali preprosto občutek, da partner uživa bolj, kot je pričakoval.

Raziskovalci z Birmingham City University in Univerze v Winchestru so pri omenjeni raziskavi ugotovili, da je bila odprta komunikacija eden pomembnejših načinov, s katerim so pari poskušali zmanjšati negativne učinke ljubosumja.

Med samim dogodkom lahko prevladujejo vznemirjenje, radovednost in občutek novosti. Ko vse mine, pa ostaneta dva partnerja sama s svojimi mislimi.

Takrat se lahko pojavijo vprašanja, ki jih prej ni bilo.

Ali je partnerju tretja oseba bolj privlačna? Ali je užival bolj z njo kot z menoj? Ali si želi to ponoviti? Kaj pa, če se je med njima ustvarila posebna privlačnost?

Nekateri se začnejo primerjati s tretjo osebo, čeprav za to ni nobenega realnega razloga. Drugi začnejo iskati pomen v podrobnostih, ki jih prej sploh ne bi opazili.

Prav zato lahko izkušnja, ki je bila zamišljena kot skupna avantura, pri enem od partnerjev pusti precej drugačen čustveni vtis.

Če je enemu partnerju neprijetno, drugemu pa tega ne pove, se težava lahko začne povečevati.

Namesto iskrenega pogovora pridejo umikanje, hladnost, očitki ali preverjanje partnerjevega vedenja. Človek lahko navzven zatrjuje, da je vse v redu, v sebi pa dogodek vedno znova premleva.

Raziskave o ljubosumju v odnosih kažejo, da občutek ogroženosti pogosto ni povezan samo s samim dejanjem, temveč tudi s strahom pred izgubo odnosa. Psychology Today ljubosumje opisuje kot mešanico tesnobe, jeze in negotovosti, ki se lahko pojavi, ko človek občuti nevarnost za pomemben odnos.

Zato ni dobro partnerju reči, naj se preprosto neha ljubosumno obnašati. Veliko bolj koristno je vprašati, kaj se skriva za tem občutkom.

Če se par odloči za trojček, se morata o svojih pričakovanjih pogovoriti še pred tem.

Kaj je dovoljeno? Kaj ni? Ali lahko eden od partnerjev s tretjo osebo ostane v stiku tudi pozneje? Kaj se zgodi, če enemu od njiju postane neprijetno? Ali lahko kadar koli odstopi od dogovora?

Raziskava o trojčkih, ki sta jo izvedla Ryan Scoats in Eric Anderson, je pokazala, da so nekateri pari uporabljali posebna pravila, s katerimi so poudarili, da je njun odnos še vedno na prvem mestu.

Takšna pravila niso zagotovilo, da se bodo neprijetna čustva preprečila. Lahko pa zmanjšajo možnost nesporazumov.

To je eden največjih strahov, ki se lahko pojavi po takšni izkušnji.

Trojček sam po sebi ne pomeni, da se bo med udeleženci razvila čustvena navezanost. Vendar spolna izkušnja in čustvena povezanost nista vedno popolnoma ločeni stvari.

Še posebej problematično lahko postane, če tretja oseba ni bila popolnoma naključna in se eden od partnerjev z njo začne srečevati ali si želi nadaljnjega stika.

Takrat vprašanje ni več samo, kaj se je zgodilo tisti večer, ampak kakšen odnos si partnerja sploh želita.

Raziskava, objavljena leta 2024 v Southern Communication Journal, je pri parih v sporazumnih nemonogamnih odnosih pokazala, da ljubosumje ni nujno nekaj, kar preprosto izgine. Pari ga lahko poskušajo razumeti, predelati ali preoblikovati, pri čemer pomembno vlogo igrata pogovor in dogovarjanje o mejah.

Pomembno je tudi obratno. Ni nujno, da je trojček za zvezo škodljiv.

Nekateri pari izkušnjo doživijo kot nekaj pozitivnega in se po njej počutijo celo bolj povezane. Lahko odkrijejo, da se lahko pogovarjajo o svojih željah bolj odprto in da jih določene stvari ne ogrožajo toliko, kot so pričakovali.

Toda tudi v takem primeru se lahko občutki s časom spremenijo.

Nekdo je lahko takoj po izkušnji navdušen, čez nekaj tednov pa začne razmišljati drugače. Zato je pomembno, da se partnerja ne pogovorita samo pred dogodkom in potem nikoli več.

Posebej pomembno je, kaj se zgodi, če eden od partnerjev izkušnjo obžaluje.

Stavek "saj si se strinjal" pri tem ne pomaga.

Človek se lahko za nekaj zavestno odloči in šele pozneje ugotovi, da je bilo čustveno težje, kot je pričakoval. To ne pomeni nujno, da je bil dogovor napačen ali da je drugi partner storil kaj narobe.

Pomeni pa, da je treba občutke vzeti resno.

Če se zaradi izkušnje pojavijo dolgotrajno nezaupanje, prepiri ali občutek, da je bila prestopljena osebna meja, je lahko koristen tudi pogovor s partnerskim terapevtom.

Po trojčku je vredno pustiti nekaj časa, preden se par odloči, ali želi izkušnjo ponoviti.

Namesto takojšnjega načrtovanja novega dogodka je bolj pomembno ugotoviti, kako se vsak od partnerjev v resnici počuti. Sta oba zadovoljna? Je kdo ljubosumen? Se je pojavila negotovost? Si eden želi nadaljevati, drugi pa ne?

Najnovejša raziskava o ljubosumju v sporazumnih nemonogamnih odnosih, ki so jo leta 2026 objavili italijanski raziskovalci, med drugim ugotavlja, da ljudje za spoprijemanje z neprijetnimi čustvi uporabljajo pogovor, postavljanje meja, iskanje potrditve pri partnerju in različne načine čustvenega uravnavanja.

To lepo pokaže, da vprašanje po trojčku ni samo "ali je bilo dobro", ampak predvsem "kaj je ta izkušnja naredila z nama".

Trojček zato ni samodejno recept za propad zveze in tudi ni zagotovilo, da bo odnos postal bolj sproščen. Njegove posledice so odvisne od ljudi, njihovega odnosa, meja in predvsem od tega, kako iskreno se znajo pogovoriti o tem, kar so doživeli. Največja težava običajno ni tretja oseba sama, temveč stvari, ki jih partnerja po njenem odhodu ne povesta drug drugemu.

Viri: PubMed; Birmingham City University; University of Winchester; Southern Communication Journal; Psychology Today; National Library of Medicine