Pri vzgoji otroka je pravzaprav najpomembnejši odnos očeta do otrokove mame, torej partnerke, ki naj bo ljubeč in kar se da pozoren, kar otroka uči spoštljivega odnosa do drugih – sina, da je spoštljiv do žensk, hčerko, da si v zvezi zasluži spoštovanje in ljubezen. Lasten zgled je najboljši in najbolje uči otroke. Oče naj bo njihov vzornik, zgled, učitelj in opora.

To so lastnosti, ki odlikujejo dobrega očeta:

Spoštuje otrokovo mamo (svojo partnerko)

Pomembno je, da se oče do mame obnaša spoštljivo in je pozoren, pred otrokom pa nikoli ne govorita grdo drug o drugem. Oče je vedno zaščitnik družine, zato se mora tako tudi vesti. Da otrok zraste v odgovornega odraslega, potrebuje brezpogojno ljubezen in tudi spoštovanje.

Prisotnost

Pomembno je zavedanje, da ni toliko pomembno, koliko ur preživite z otrokom, ampak kako. Ko ste skupaj, ne glejte ves čas na uro ali v telefon, ampak se aktivno pogovarjajte in igrajte z njim. Ključna stvar očeta je njegova prisotnost v fazi odraščanja. Čeprav smo danes vsi zelo zaposleni in imamo malo časa, pa sta prav čas in prisotnost tisto, kar najbolj potrebuje vaš otrok, vse preveč moških pa se odreče svoji glavni vlogi v družini in vse to prepusti ženski. Ne rabite obvladati posebnih tehnik vzgoje, otrok potrebuje zgolj vaš čas in obe energiji – moško in žensko. Angažirajte se v igri, poslušajte ga. Otroku je zelo pomembno, da ve, da vam je mar za to, kaj počne in kako razmišlja. Tovrstno pletenje vezi bo trajalo celo življenje in če boste položili dobre temelje, boste dobili zaveznika za celo življenje in nekoga, ki bo kasneje skrbel za vas. Dajte mu vedeti, da ste mu ves čas na voljo in da boste vedno tu, ko/če vas bo potreboval.

Odprt um in poslušanje

Otroci odraščajo hitreje, kot bi si večina staršev želela. To je realnost, s katero se je treba sprijazniti, pa tudi s tem, da bodo otroci začeli izražati svoja mnenja in jih tudi branili – krčevito. Bodite odprti do novih in drugačnih idej ter bodite pri svojih dejanjih razumni. Prav tako pred otrokom ne skrivajte svojih čustev. Ne zgolj poslušajte, ampak tudi slišite. Ne rešujte vseh otrokovih problemov sami. Dajte mu prostor. Zgolj poslušati je pogosto težje kot rešiti problem namesto otroka, a dober oče je tega zmožen, prav tako se je sposoben vživeti v njegovo kožo.

Vključenost in komunikacija

Pomembno je, da ste vključeni v življenje, interese in želje otroka, pri čemer otroka kar se da podpirate in mu omogočate, da sledi svojim sanjam, pri čemer lastne ambicije postavite na stran. Otroci posnemajo tako zavedne kot nezavedne odzive odraslih. Oče je smerokaz. Zato z njim veliko komunicirajte, saj je komunikacija najboljši način za podajanje čustev.

Podpirajte ga, gradite zaupanje in mu bodite v tolažbo

Pomembno je, da otroka poslušate, da ga postavljate pred izzive in se ne morete načuditi rešitvam, ki jih ima. Od njega se lahko veliko naučite, saj otroci še niso omejeni tako kot odrasli in njihova domišljija res ne pozna meja. Ko vas potrebujejo, jim prisluhnite in jih ne obsojajte. Bodite njihova skala in opora, ko jo potrebujejo. Pokažite otroku, da ga imate radi in to ne zgolj z besedami, ampak tudi dejanji. Zato ne varčujte z objemi in poljubi. Ko ima otrok težave, dovolite, da se vam zaupa. S tem gradite na zaupanju že od malih nog. Oče otroku daje upanje in moč, v težkih trenutkih je njegov stavek, da bo vse v redu, vreden več kot kar koli drugo.

Postavljanje mej in vodenje

Postavite pravila, ki se jih mora otrok držati. Ko se otrok neprimerno vede, mu dajte to jasno vedeti in mu razložite, kaj dela narobe in zakaj tega ne odobravate. Otrok ne potrebuje samo ljubezni, topline in pozornosti, ampak tudi omejitve, kar ne pomeni, da ga imate kaj manj radi. Pri tem je pomembno, da ste pošteni, predvsem pa dosledni, kar ga bo naučilo samodiscipline, ki mu bo v življenju zelo koristna.  Oče daje usmeritev in pove, kdaj otrok zavije v slepo ulico ali vozi v napačno smer.

Nihče ni nezmotljiv

Ljudje delamo napake, zato se jih moramo naučiti sprejeti. Kot očetje moramo otroku pomagati, da jih prepozna in jih popravi. Tako kot oče sam, ki mora imeti toliko samorefleksije, da uvidi svojo zmoto ali napako ter jo tudi prizna. Vsi smo namreč krvavi pod kožo, starševstvo in življenje pa ne prideta z navodili.