Stoicizem: filozofija življenja ali beg pred čustvi?

V zadnjem času je v moških družbah moč zaslediti vedno več razprav o stoicizmu kot dobri filozofiji življenja. Mnogi moški, kot zagovorniki te življenjske filozofije, poročajo o izboljšani kakovosti življenja in nekoliko lahkotnejšemu pogledu na svet. Spet drugi pa tej filozofiji žareče nasprotujejo, češ da gre zgolj za umik od čutenja. Kdo ima torej prav?

Je stoicizem res smiselna filozofija za življenje? Kako jo uspešno aplicirati v življenje?

Knjige o Marku Avreliju in Seneki se v zadnjem času prodajajo kot po tekočem traku. Moški berejo citate izpred dva tisoč let in jih delijo na družbenih omrežjih, kot da bi na novo odkrili recept za mirno glavo. In ni naključje - ravno stoicizem ponuja tisto, kar moderni moški pogosto pogrešajo - jasnost, disciplino in občutek, da kljub kaosu sveta lahko obvladujejo sami sebe.

Toda vprašanje je, ali stoicizem res pomeni modrost in notranjo moč, ali pa je postal le priročen izgovor, da moški zatajijo svoja čustva, vse dokler jih ne razžrejo od znotraj?

Pri stoicizmu gre v osnovi za filozofijo, ki se je razvila v stari Grčiji in jo je pozneje v Rimu dodelal Mark Avrelij. Njeno jedro je preprosto - nad zunanjimi okoliščinami nimamo vedno nadzora, imamo pa ga nad svojim odzivom. Cilj ni življenje brez čustev, temveč sposobnost, da čustva ne prevzamejo krmila.

Kot soustanovitelj filozofije je Seneka zapisal, da ni pomembno, kaj se zgodi v zunanjem svetu, temveč kako to sprejmemo. To ni poziv k čustveni otopelosti, ampak k odgovornosti. Če ste jezni, je to vaša izbira. Če vas skrbi, je to vaša misel, ne objektivna resnica. Stoiki učijo, da se mora posameznik naučiti razlikovati med tem, kar lahko nadzira, in tem, česar ne more, ter slednje tudi spustiti.

Družba od moških pričakuje, da so uspešni, čustveno stabilni, samozavestni, hkrati pa tudi empatični in nežni. To je recept za pritisk in zmedo. Stoicizem, za razliko od družbenih pritiskov in ostalih filozofij, ponuja jasen okvir - ne morete nadzorovati ekonomije, politike ali šefa, lahko pa nadzorujete svojo reakcijo na zunanje okoliščine.

A psihologi ob tem opozarjajo, da moški pogosto iščejo filozofije, ki jim dajejo občutek trdnosti. Stoicizem se zdi privlačen, ker ponuja strategijo, kako preživeti stres, neuspeh in razočaranja. Je kot miselni trening, kjer posamezniki vadijo samodisciplino in notranjo moč. Ob tem pa se pojavi dilema in kritična točka. Stoicizem je namreč le filozofija in ne ščit pred resničnostjo. Če ga razumete napačno, ga lahko spremenite v izgovor, da se izogibate čustvom.

Klasičen primer bežanja: partnerka vam pove, da je prizadeta, ker ste čustveno odsotni. Vi pa odgovorite: Sem stoik. Ne izražam čustev. To ni stoicizem, temveč je beg. Stoiki niso učili, da čustev ni, učili so, da jih prepoznamo, razumemo in se odločimo, ali jih bomo spustili na plano ali ne. Če stoicizem uporabite za zatiranje, tvegate notranjo napetost, tesnobo in celo fizične posledice, kot so kronični stres ali nespečnost.

Psihologija danes stoicizem pogosto povezuje z razvojem čustvene regulacije. Raziskave kažejo, da ljudje, ki znajo uravnavati čustva, dosegajo večjo odpornost proti stresu in boljše odnose. Ključ pa je v tem, da čustev ne zanikate, ampak jih razumete.

Teorije o čustveni inteligenci govorijo podobno kot stoiki: čustva so informacije in ne sovražniki. Stoicizem je lahko dopolnitev sodobne psihologije, če ga razumete pravilno - kot učenje, da čustva ne vodijo vas, ampak vi njih. Žal pa gre v praksi za eno od najbolj napačno interpretiranih filozofij, ki se jih marsikdo poslužuje kot izhod za nezmožnost čustvene regulacije.

Stoicizem ni namenjen knjižnim citatom, temveč vsakodnevni praksi. Mark Avrelij je sam zase pisal zapiske, kako obvladati jezo, strah in želje. Če želite stoicizem vključiti v svoje življenje, začnite z majhnimi koraki:

Zjutraj si zastavite vprašanje: kaj je danes pod mojim nadzorom in kaj ni?

Ko pride čustvo, ga poimenujte: To je jeza. Namesto da jo zanikate, jo spoznajte.

Preden reagirate, si dajte prostor: Ali bo ta reakcija dolgoročno koristila meni in drugim?

Sprejmite, da življenje prinaša neprijetnosti in da je prav vaša reakcija tista, ki določa kakovost vašega dne.

Stoicizem vam lahko pomaga, če ga uporabite kot orodje za večjo jasnost, disciplino in čustveno stabilnost. Lahko pa škodi, če ga spremenite v masko, ki skriva ranljivost. Če verjamete, da pravi moški ne joka, da ne izraža nežnosti in da vedno ostane kamen, potem ste stoicizem zamenjali z zanikanjem. To dolgoročno vodi v izolacijo in slabše odnose. Živeti stoicizem uspešno pomeni, da obvladujete svoje reakcije, a hkrati ostajate človek. Neuspešno pa pomeni, da se odklopite od svojih občutkov in ljudi okoli sebe.

Ena največjih zmot je, da so stoiki živeli v samoti, v resnici pa so bili aktivni državljani, svetovalci cesarjev in voditelji. Stoicizem ni odmik od družbe, ampak način, kako biti v družbi, ne da bi vas vrglo iz tira. To pomeni, da ste lahko odločen poslovnež in sočasno tudi ljubeč partner in oče.