Psihopati in sociopati: dva tipa antisocialne osebnostne motnje

Ko govorimo o psihopatih in sociopatih, moramo najprej razumeti antisocialno osebnostno motnjo. V diagnostičnem priročniku za duševne motnje (DSM) se namreč nobeden od omenjenih izrazov ne pojavlja kot diagnoza.

Pa vendar v priročniku kljub temu piše, da se izraza psihopat in sociopat  običajno uporabljata za osebe, ki so jim diagnosticirali antisocialno osebnostno motnjo. Motnja opisuje družbeno neodgovorno vedenje, pri katerem takšne osebe nimajo občutka krivde, pogosto kršijo zakone, ne spoštujejo drugih ter z njimi manipulirajo zaradi osebnih koristi, zavajajo in niso zmožne oblikovati stabilnih medosebnih odnosov, so pogosto jezne in arogantne, ne kažejo obžalovanja, imajo pogosto težave z zlorabo substanc, lahko navzven delujejo zelo duhovite in prepričljive. Mnogo strokovnjaki so prepričani, da sta psihopatija in sociopatija le dva različna tipa asocialne osebnostne motnje.

Psihopati

Psihopat je oseba z antisocialno osebnostno motnjo, ki se obnaša nemoralno, asocialno, ne more oblikovati pomembnih odnosov z drugimi, je skrajno egocentričen in se ne uči iz lekcij in izkušenj. Nekateri nevroznanstveniki trdijo, da je psihopate mogoče prepoznati s skeniranjem možganov. Značilnosti psihopata: pretvarjanje, hladnost in preračunljivost, posnemanje čustev, plitki odnosi, nezmožnost navezovanja na druge.

Sociopati

Izraz opisuje osebo z antisocialno osebnostno motnjo, ki ima vzorec antisocialnega vedenja, kamor sodijo manipulacije, prevare, agresivno vedenje, pomanjkanje empatije do drugih. Značilnosti sociopatov: ni mu mar za druge, impulzivnost, nagnjenost k izbruhom besa, racionalizirajo svoje vedenje, včasih oblikuje čustveno navezanost.

Kot lahko vidimo, je podobnost med obema tipoma precejšnja. Glede na to, da sta sociopatija in psihopatija podtipa antisocialne osebnostne motnje, ni presenetljivo, da se nekatere njihove značilnosti med seboj prekrivajo. Kljub temu obstaja nekaj ključnih razlik, in sicer v moralnem kompasu in medosebnem povezovanju. Sociopat razume, da je to, kar počne, napačno, vendar svoje vedenje racionalizira in sam sebi na nek način upraviči. Zmožen je občutiti krivdo. Psihopat pa svojih dejanj ne dojema kot napačna, saj nima vesti in ne čuti krivde. Medtem ko imajo oboji težave pri vzpostavljanju odnosov z drugimi, psihopati tega nikakor ne zmorejo, sociopati pa vseeno lahko oblikujejo nekaj pomembnih odnosov v življenju.

Antisocosocialna osebnostna motnja in nasilje

V splošnem velja laično prepričanje, da so sociopati in psihopati že po naravi nasilni. Pogosto si jih predstavljamo kor morilce in nevarne prestopnike. A strokovnjaki trdijo, da mnoge osebe z antisocialno osebnostno motnjo nikoli ne škodujejo drugim ali na kakršen koli način delujejo nasilno. So pa imeli nekateri najbolj nasilni ljudje v zgodovini diagnozo antisocialne osebnostne motnje (ASM). Mnogi se ob tem sprašujejo, kako blizu je v tem kontekstu narcisistična motnja. Pri narcisistični osebnostni motnji gre za povsem drugačno diagnozo, ki jo širša javnost pogosto zamenjuje s sociopatijo. Po diagnostičnem priročniku DSM imajo narcisi občutek upravičenosti, samopomembnosti, grandiozno osebnostno držo; imajo se za posebne, močno potrebujejo občudovanje drugih, radi izkoriščajo druge za svoje potrebe, imajo pomanjkanje empatije in so obsedeni s fantazijami o brezmejni moči. Medtem ko se antisocialna osebnostna motnja in narcisistična osebnostna motnja deloma prekrivata in je posamezniku mogoče diagnosticirati obe, obstajajo pomembne razlike med obema.

Osebnostne motnje niso ozdravljive. A tudi v tem primeru obstajajo zelo širok razpon intenzivnosti teh motenj in prisotnih značilnosti. Nekateri imajo manj izražene in gredo skozi življenje brez večjih težav, drugi bolj izražene, kar pogosto spremlja tvegano in nezakonito vedenje. Kot pri ostalih motnjah v duševnem zdravju tudi antisocialno osebnostno motnjo pogosto spremljajo sočasne motnje, kot so denimo tesnoba, depresija in zlorabe substanc. Prav zaradi tega je pomembno, da je takšna oseba vključena v proces zdravljenja.