Prepiri v zvezi ali zakonu: Vse, kar morate vedeti

Prepiri so pogosto neizogibno poglavje vseh odnosov – partnerskih, prijateljskih, družinskih ali celo službenih. Čeprav si nihče ne želi prepirov, se jim dolgoročno ni mogoče izogniti. Pa vendar je pri tem pomembno zavedanje, da prepiranje ni nujno škodljivo. Pravzaprav je lahko - če ga dobro obvladamo - celo koristno za odnos.

Prepiranje ni znak, da z vašim odnosom nekaj ni v redu. Je le signal, da obstajata dve različni doživljanji, dve potrebi in dve resnici. Ključno vprašanje torej ni, ali se prepiramo, temveč kako se prepiramo. Ob tem ločimo med zdravim, konstruktivnim prepiranjem ter destruktivnim prepiranjem.

Prepir je čustveni izraz neskladja med potrebami, vrednotami, pričakovanji ali mejami. V partnerskih odnosih pride do konfliktov največkrat zaradi občutka nerazumljenosti, neizpolnjenih pričakovanj, razlik v komunikacijskem slogu, stresa, izčrpanosti in zunanjih pritiskov ali nepredelanih preteklih ran. Včasih je jeza samo na površju, pod njo pa se lahko skrivajo občutki strahu, osamljenosti, zavrnjenosti ali sramu. Ko se kregamo, pravzaprav govorimo: Boli me, le da tega velikokrat ne znamo povedati dovolj nežno.

Mnogi pari se zglasijo na partnerski terapiji zaskrbljeni: Ali se prepirava preveč?'

Odgovor je: ni pomembno, kolikokrat se kregate, temveč kako se kregate in kaj prepiri pomenijo za vajin odnos. Raziskave kažejo, da tudi srečni pari doživijo konflikte, včasih celo zelo pogosto. A ključno ob tem je, da jih razrešujejo spoštljivo, iskreno in z namenom razumevanja drug drugega in ne z namenom, da eden v paru odide kot zmagovalec. Število prepirov torej ni dober pokazatelj kakovosti odnosa, temveč je boljši pokazatelj kakovost komunikacije med samimi prepiri.

Obstajajo določeni vzorci kreganja, ki odnosu lahko resno škodijo. Najpogostejše strupene tehnike so:

Kritika osebnosti namesto kritika vedenja
Namesto da rečemo: Zamudil si in bilo me je strah, izrečemo: Vedno si neodgovoren, kot da ti ni mar zame! Kritika usmerjena v osebnost (ti si...) je obtožujoča in napadalna, kar vodi v obrambnost. V nasprotnem primeru kritika, usmerjena v vedenje, partnerju omogoča, da dobi vpogled v čustva svojega partnerja in vedenje naslednjič prilagodi.

Zaničevanje, cinizem, posmeh
 Komentarji kot Resno? Spet boš začel? in ali Si ti sploh sposoben razmišljati? močno spodkopavajo spoštovanje. To je eden najmočnejših pokazateljev odnosa v razpadu in odnosu ne doprinesejo ničesar dobrega. Zaničevanje, cinizem in posmehovanje partnerstvo krhajo in med partnerjema povzročajo še večji razkorak.

Obrambnost
Namesto, da bi prevzeli del odgovornosti, iščemo izgovore, se obtožujemo ali minimaliziramo partnerjeva čustva.

Umik
Ko se partner popolnoma umakne – fizično ali čustveno – in ne odgovarja več, lahko pri drugem partnerju povzroči občutke zapuščenosti in osamljenosti. Pogosto gre za mehanizem samoohranitve, a pri tem škodimo drugemu. Ignoranca lahko v velikih primerih boli še bolj, kot zaničevanje ali cinizem.

Zdravo prepiranje ni popolnoma brez napetosti, je pa vsekakor usmerjeno k razumevanju in povezovanju. Strokovnjaki so zbrali zlata pravila pri prepirih, s katerimi lahko znatno izboljšate kvaliteto partnerskega odnosa:

Govorite o sebi, ne o drugem
Namesto: Vedno ti... recite: Jaz se počutim.... Uporabljajte t.i. jaz-sporočila': izražajo vaše občutke, ne obsojajo drugega. Če želite sporočila še nekoliko nadgraditi, lahko uporabljate nasledjo formulo, pri kateri sprva opišete vedenje (pozor: ne osebne lastnosti!) in nato, kaj takšno vedenje sproži v vas. Primer: "Ko med večerjo gledaš televizijo, se počutim zapuščeno".

Bodite radovedni, ne obtožujoči
Namesto da takoj sklepate, kaj nekdo misli ali čuti, vprašajte: Kako si doživljal to situacijo? ali Kaj si želel, ko si to rekel?. V konflikte vstopajte odprtih misli in raje postavite več vprašanj. Potrudite se, da partnerja dobro razumete.

Odmor in ne pobeg
Če je konflikt preintenziven, si lahko vzamete krajši odmor, a ga jasno opredelite: Preveč mi je, potrebujem 10 minut, potem se vrnem. Pobeg brez pojasnila pa pušča odprte rane, zato je jasna komunikacija v tem primeru ključna.

Priznajte svoj del
Čeprav niste krivci, je koristno priznati svoj prispevek: Verjamem, da sem bil odrezav, oprosti". V vsakem prepiru sta dva, zato je pomembno, da vsak prizna svoj prispevek.

Humor (v pravi meri)
Ne zbadljivost, temveč topel humor lahko razbije napetost. Pomaga, da se opomnimo, da smo na isti strani.

Kreganja se ne naučimo v šoli, temveč v veliki večini posnemamo vzorce iz primarne družine. Dobra novica je, da se lahko novih vzorcev priučimo tudi kasneje. Prvi korak je samorefleksija:

- Kako sem se naučil kregati kot otrok?

- Se v konfliktih raje borim ali umaknem?

-  Kaj potrebujem, da se počutim varno v prepiru?

S partnerjem lahko oblikujete tudi pravila "poštenega prepira", npr.: ne prekinjava drug drugega, ne prinašava starih zamer na plano, ne zaničujeva in poslušava z namenom razumevanja. Takšne dogovore je koristno oblikovati v mirnem času, ko nismo v čustvenem viharju.

Če pogledamo drugače, je kreganje izraz tega, da je partnerjema mar, da si želita biti slišana, upoštevana, sprejeta. In čeprav v trenutku čustvene eksplozije to težko verjamemo, je prepir lahko priložnost za globlje razumevanje in večjo bližino. Pravi cilj kreganja ni zmaga enega in poraz drugega. Pravi cilj je iskanje skupne rešitve, ki spoštuje oba. V zrelem odnosu nihče ne zmaguje, ker oba lahko zmagata skupaj.