''V primeru, da nekdo objavi naše intimne posnetke na socialnem omrežju oziroma internetu, ki jih je pridobil v času intimnega odnosa, s tem stori kaznivo dejanje. Takšno kaznivo dejanje se lahko kvalificira kot zloraba osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki določa, da kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let. Kaznivo dejanje se prijavi policiji, ki temu ustrezno nadalje postopa. Če se posnetek nanaša na mladoletno osebo, bo takšno dejanje obravnavano kot kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu KZ-1 in se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let,'' pove Nina Terglav, mag. prava, o tem, kako lahko pravno ukrepamo, ko nekdo objavi naše intimne posnetke na družbenem omrežju oz. internetu, ki jih je pridobil v času intimnega odnosa. Pojasni, da gre za novo pojavno obliko, ''ki spada pod t. i. kibernetski kriminal'' in pomeni ''objavljanje posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino na svetovnem spletu ali na drugih javnih kanalih – najbolj pogosto se za to uporablja izraz 'maščevalna pornografija''', ki je tudi pri nas kazniva,'' a šele od leta 2017. ''Zakonodajalec je tovrstno dejanje umestil pod že obstoječo kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov v 143. členu KZ-1,'' razjasni Terglavova.

''Da lahko posamezniku očitamo storitev tega kaznivega dejanja ('maščevalne pornografije', op. p.), mora storilec izpolniti naslednje zakonske znake. Posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino mora objaviti javno, kar pomeni dati na razpolago javnosti preko kakršnega koli medija – televizija, časopis, spletni portal, drugo javno dostopno mesto na internetu ali družbeno omrežje – ali na drug način, ki ima za posledico seznanitev splošne javnosti z osebnimi podatki prizadetega. Če bo storilec takšne posnetke prikazoval v zasebni sferi, npr. manjšemu krogu ljudi znotraj družinskega kroga ali v ožjem krogu znancev, takšno prikazovanje ne bo kaznivo,'' razloži Terglavova, ki doda, da ''mora iti za objavo posnetkov, za katero žrtev ni podala soglasja, takšna objava pa mora huje prizadeti zasebnost žrtve. O slednjem ne gre izgubljati besed, saj je povsem nesporno, da je z objavo posnetka posameznika s seksualno vsebino na svetovnem spletu njegova zasebnost močno prizadeta. Za tovrstno dejanje je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do treh let.'' Ker je dejanje Tima Kevina Ravnjaka še v v fazi preiskave oz. zbiranja podatkov, Terglavova konkretnega dejanja ne more komentirati, saj ne pozna dovolj podatkov in okoliščin, pove pa, da ''če se bo ugotovilo, da so z opisanim ravnanjem izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po šestem odstavku 143. člena KZ-1, bi lahko šlo celo za kvalificirano obliko kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov''.

Nekonsenzualno objavljanje intimnih fotografij, ki so sicer nastale s soglasjem, ima lahko hude posledice na duševno zdravje posameznika, o čemer je v intervjuju iskreno spregovorila tudi Nina Klinar. Maščevalna pornografija je oblika spolnega nasilja in ima izjemno hud učinek na žrtev, ni pa tako zelo novodoben pojav, kot morda mislimo. ''Ta oblika spolnega nasilja ni vezana v celoti na obdobje interneta, je pa s pojavom interneta in razmahom družbenih omrežij zagotovo pridobila na svoji moči. Ravno zaradi enostavnega dostopa do internega in hitre ter anonimne možnosti za deljenje fotografij, posnetkov na različnih socialnih omrežjih. Objavljanje intimnih posnetkov na spletu omogoča doseg zelo številčnega občinstva v zelo kratkem času. Žrtev ostane ranljiva in izpostavljena, saj je umik takšne vsebine težko doseči. Žrtev nima na voljo učinkovitih vzvodov, s katerimi bi lahko to širjenje zaustavila. Hkrati se nasilje ponovi vsakokrat, ko nekdo takšno objavo všečka, komentira ali deli naprej, kar je v primeru tovrstnih objav zelo pogosto, saj vsi vemo, da šokantne objave pritegnejo našo pozornost, če imajo seksualno vsebino, pa še toliko bolj.''

Učinke maščevalne pornografije na duševnost žrtev po besedah psihiatrov lahko primerjamo s posledicami posilstva. Kaj pa lahko storimo, ko nam grozijo, da bodo objavljeni intimni posnetki, če ne storimo, kar se od nas zahteva? ''Kadar je nekdo deležen takšnih groženj in izsiljevanj, je nujno, da o tem takoj obvesti policijo in poda prijavo kaznivega dejanja. Nikakor se nihče ne sme pustiti izsiljevati s takšnimi grožnjami. Glede takšnega ravnanja moramo kot družba imeti popolnoma ničelno toleranco. Slovenska zakonodaja sicer ne pozna kaznivega dejanja ''izsiljevanje z intimnimi posnetki'', vendar se to dejanje v primeru izsiljevanja, ki vključuje mladoletno osebo, obravnava po 176. členu KZ-1 (Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva). Ta določba namreč predvideva kaznovanje tistega, ki s silo ali grožnjo spodbudi mladoletno osebo za izdelavo posnetkov s seksualno vsebino. V primeru izsiljevanja polnoletne osebe pa je to dejanje določeno kot kaznivo dejanje izsiljevanja, ki je obravnavano v 213. členu KZ-1. Na družbenih omrežjih moramo takšne posameznike prijaviti in blokirati. V vsakem primeru se priporoča, da se dokazi o grožnjah in izsiljevanju shranijo,'' odgovarja Terglavova.

'Maščevalni pornografiji' veter iz jader jemlje vse večja ozaveščenost javnosti o pojavu, ki ji sledi tudi vedno bolj učinkovita roka pravice, a pasti, predvsem za mladostnike, ostajajo. ''Ozaveščenost javnosti je vsekakor veliko boljša kot na začetku pojava raznih spolnih in drugih zlorab preko družbenih omrežij. Prav tako imam občutek, da se storilce tovrstnih zlorab danes ostro obsoja, kazenski pregon je vedno bolj učinkovit. Veliko se dela tudi na preventivnem ozaveščanju možnosti takšnih zlorab in obveščanju, kako se pred tem že vnaprej zaščiti. Seveda pa so pasti interneta in družbenih omrežij vse bolj prefinjene, zato je tukaj še veliko prostora za izboljšave. Predvsem menim, da je treba največ pozornosti nameniti mladostnikom, ki so za takšne zlorabe najbolj dovzetni, glede na dejstvo, da neprestano uporabljajo socialna omrežja. Velik minus je tudi v tem, da žrtve tovrstnih zlorab za zdaj še nimajo na voljo učinkovitih sredstev za zaščito, ki bi jim omogočala enostaven in hiter izbris objave posnetkov s seksualno vsebino. Pa tudi, ko (če) jo bodo imele, bo verjetno takšen posnetek videlo že ogromno ljudi, preden bo žrtev lahko dosegla izbris sporne objave.'' 

Ko je zaokrožila sporna objava Ravnjaka, je ta omenil tudi grožnjo s smrtjo z naslova Nininega očeta. Ob tem se človek vpraša, kdaj je treba takšne stvari jemati smrtno resno – je dovolj, da nam nekdo grozi prek družbenih omrežij, preko e-pošte? Kaj pa grozilni grafiti, osebne grožnje? ''Pri grožnjah s smrtjo je tako, da nikoli ne moremo vedeti, ali oseba na drugi strani misli resno in je pripravljena svoje grožnje uresničiti, ali zgolj grozi in nas hoče prestrašiti. Prav tako je stopnja ogroženosti odvisna od lastnega subjektivnega doživljanja tistega posameznika, ki so mu grožnje namenjene,'' pojasni Terglavova in polaga na srce, da ''vsekakor previdnost ni odveč. Ali je treba nemudoma ukrepati in na kakšen način, pa bo najbolje vedela tista oseba, ki jih je deležna, upoštevaje okoliščine primera. V kolikor se oseba počuti ogroženo, naj s prijavo na policijo nikakor ne odlaša. Bolje, da je prijava podana in da se osebo ustrezno zavaruje, če se čuti ogroženo. Na voljo so razni ukrepi, kot so npr. prepoved približevanja, navezovanja stikov, zadrževanje v bližini stanovanja, v katerem živi žrtev, približevanja krajev, denarne kazni, prepoved komuniciranja z žrtvijo in podobno.''