To so najpogostejši pasji strahovi

Psi imajo različne strahove, ki imajo zelo različne vzroke – od pomanjkanja socializacije do negativnih izkušenj iz mladosti. Znaki, da se pes nečesa boji, vključujejo tresavico, skrivanje, renčanje, slinjenje, zadihanost, lajanje, razširjene zenice, sploščena ušesa, obrnjena nazaj, uriniranje in izločanje blata, destruktivno obnašanje (grizenje, uničevanje stvari), rep med nogami, cviljenje in tudi agresijo.

Psi strah pokažejo v različnih situacijah in trenutkih. Občutijo ga, ko se počutijo ogrožene. To prebudi težnjo po previdnosti in preživetju, odziv pa je odvisen od intenzitete vzroka.

10 najpogostejših strahov psov:

Grmenje

Večina psov se boji grmenja, le da je nekatere strah bolj, druge manj. Nekateri začnejo drgetati ali pa se odzovejo s spuščenimi ušesi in široko odprtimi očmi. Tretji začnejo bežati, četrti imajo prebavne težave, šesti začnejo uničevati stvari. Če se pes boji grmenja, je velika verjetnost, da se boji tudi drugih glasnih zvokov.

Ognjemet

Ognjemeta se boji večina psov in marsikateri pes v paniki lastniku pobegne. Nekatere pse je mogoče privaditi na pokanje, drugi nimajo te sreče. Pri nekaterih psih je strah tako velik, da v času pokanja potrebujejo zdravila oz. pomirjevala.

Strah pred osamljenostjo oz. ločitvena tesnoba (tudi separacijska anksioznost)

Psi, ki trpijo za tovrstnim strahom, so pogosto destruktivni in problematični, ko jih lastnik pustijo same doma. Pse, ki se bojijo osamljenosti in tega, da jih bo lastnik zapustil, morajo lastniki navajati, da ne bodo mogli biti vedno ob njih.

Strah pred veterinarjem

Ta strah običajno izvira iz dejstva, da pes veterinarja obišče še kot mladič in je ob prvem pregledu pregledan in/ali cepljen. Če se boji veterinarja, ga je smiselno tja odpeljati, ne da bi ta opravil pregled, in ga nagraditi, če ostane miren.

Strah pred vožnjo

Ta je običajno prisoten pri psih, ki se kot mladiči niso vozili v avtomobilu ali imajo slabo izkušnjo z vožnjo. Strah je mogoče premagati tako, da se psa nagrajuje s priboljški ali se ga po vožnji odpelje na sprehod ali kraj, ki ga ima rad.

Strah pred stopnicami

Strah pred stopnicami se rodi, kadar se pes kot mladič nikoli ni soočil z njimi ali je po njih padel. Tega strahu se lahko reši tako, da lastnik hojo po stopnicah spremeni v igro ali vodi psa po stopnicah korak za korakom. Starejši psi nimajo radi stopnic, saj imajo morda težave s kostmi/kolki, zato je bolje, da se jim izogiba.

Strah pred moškimi in neznanci

Ta vrsta strahu obstaja, kadar je moški psa zlorabljal ali če ti v fazi odraščanja niso preživeli veliko časa v njihovi družbi. Psi se lahko bojijo tudi nižjega glasu, večje pojave in včasih tudi brade. Pse, ki se bojijo moških, je treba občasno privajati na njihovo družbo, sicer lahko postanejo agresivni zoper njih. Na začetku morajo moški ohranjati razdaljo, se jih ne dotikati in gledati v oči. Ko se pes počuti udobno, lahko naredi naslednji korak. Strah pred tujci je podoben strahu pred moškimi in je posledica nesocializacije. Če želimo, da se tega strahu znebi, se mora sam približati ljudem in ga ne sme v to siliti lastnik.