Petra Grobelnik: Konflikti v partnerskem odnosu niso nujno slaba stvar

Dejstvo je, da se konfliktom ne moremo izogniti, a nanje lahko gledamo kot na priložnost, da se bomo naučili ravnati drug z drugim. Skupaj smo lahko še boljši, a ni dovolj, da samo poslušamo, ampak da tudi slišimo in poskušamo razumeti drugo plat. Petra Grobelnik, geštalt psihoterapevtka pod supervizijo: "Predvsem je pomembno, da v konfliktih spoštujemo čustva druge osebe in da lahko sprejmemo, da druga oseba situacijo doživlja drugače kot jaz." Več pa v nadaljevanju.  

Kako konflikti vplivajo na naše odnose? 

Konflikti pogosto vplivajo na naše odnose s tem, da ustvarijo zakrčenost v odnosu, otrdelost in hkrati postane manj prostora za fleksibilnost. V odnosu tako ni več veliko možnosti za novosti in raziskovanje in lahko hitro zapademo v kategoriziranje drug drugega, namesto da bi ohranjali odprto držo drug do drugega in s tem prisluhnili doživljanju drugega. Pogosto lahko to vidimo v partnerskem odnosu na primeru uporabe besede vedno ali nikoli (vedno to počneš, nikoli mi ne stojiš ob strani). Marsikaj, kar je predstavljeno kot dejstvo, je pogosto stopnjevanje posameznikove izkušnje, kar ne pomeni, da to ni njegova izkušnja. Je resnična, vendar pa ni enaka dejstvu. Konflikti v partnerskem odnosu niso nujno slaba stvar, dokler smo spoštljivi in ne gremo predaleč. 

Kateri so tisti tipični v partnerskem odnosu med moškim in žensko? 

Nekaj je seveda tistih "tipičnih" konfliktov, s katerimi se danes večinoma srečujejo pari. Sodobni pari se srečujejo z nekoliko drugačnimi konflikti kot v preteklosti, nekateri pa ostajajo isti. V svoji psihoterapevtski praksi pri klientih tako v zadnjem času pogosto opažam predvsem konflikte na temo preveč časa porabljenega na družbenih omrežjih namesto kakovostnega skupno preživetega časa, sojenja drug drugega, preteklega varanja ali posledično nezaupanja v odnosu, financ, hobijev, pitja alkohola, organizacije počitnic. 

Zakaj največkrat pride do konfliktov? 

Večja ko je intimnost z drugo osebo, večja je verjetnost, da se bodo pojavila čustva z obrambami. In tako tudi konflikti. Vsak konflikt ima svoj kontekst. Pogosto se za konflikti skriva globlja dimenzija, ki jo mnogokrat spregledamo. Če jo opazimo, gremo lahko veliko hitreje naprej. Tri stvari, ki ponavadi stojijo za konflikti med pari so: moč in kontrola, skrb in bližina ali spoštovanje in priznanje. 

Kaj pogosto delamo narobe v teh primerih? 

Pogosto pri konfliktih delamo narobe to, da ne izhajamo iz sebe in tega kaj čutimo (stavki jaz čutim ...) v določeni situaciji in gremo namesto tega v popolno kritiko partnerja (ti nikoli ne pospraviš za sabo!). Tako pustimo osebo z občutkom, da nič ne naredi prav. Velikokrat gremo v iskanje dokazov, ki krepijo naše prepričanje in zanemarimo vse dokaze, ki to spodbijajo. Verjamemo, da ima lahko samo ena oseba prav, namesto da bi sprejeli zavedanje, da lahko naš partner popolnoma drugače doživlja isto situacijo. Prav tako pogosto lažje krivimo vse ostale za naše konflikte in ne vidimo, kateri del sami prispevamo k prepiru. Velikokrat smo mi sami prav tisti, ki še naprej spodbujajo povečanje konflikta, saj iz naše odnosne dinamike predvidimo kako spodbuditi, da na primer naš partner reče nekaj kar je žaljivega. 

Če se vrtimo v začaranem krogu starih zamer... Kaj moramo narediti, da presekamo ta krog oziroma, da lahko gremo res naprej – skupaj? 

Da lahko gremo naprej, moramo sprva spremeniti svoj pristop iz reagiranja v refleksijo. Ko prideta s partnerjem do konflikta, preden prideta do nestrinjanja, naj poskusita vsak drug drugemu povedati kaj je rekel drugi (kako si ti to slišal) in kako se počutiš ko to slišiš (ko narediš X v situaciji Y se počutim Z). Pri konfliktih se namreč lahko kregamo o tem, ko te nekdo drug želi definirati, ne moreš se pa kregati o tem, kaj oseba občuti v določeni situaciji. To nas v konfliktih tudi prisili, da se upočasnimo, kar pomeni, da bolje razmislimo kaj rečemo na glas. Eksperimentiramo lahko tudi z bolj odprtim načinom pristopa, ki ga lahko dosežemo z vprašanji kot so: kako lahko drug drugega podpirava v tej razmejitvi, kako pomembna je ta tema za najin odnos, katere skupne točke lahko najdeva v tej temi in v katerih delih sva pripravljena biti fleksibilna.

Kakšne so prednosti odprtega pristopa?

Ko pristopimo z odprtostjo, pripravljeni, da poslušamo in res slišimo drugega, da ni naš cilj spremeniti mnenja in vrednot posameznika, je prednost ta, da naš odnos postane globlji, trdnejši in varnejši. Ustvari se prostor, da lahko delimo bolj osebne stvari, kar poveča intimnost v odnosu in otrdi samo vez. 

Kako lahko shajamo z različnimi mnenji v medosebnih odnosih in kdaj lahko premostimo konflikte? 

Ko pride do razlik v mnenjih, imamo pogosto močan instinkt, da stvari rešimo tako, da pridemo do nekega strinjanja oziroma kompromisa, saj menimo, da bo odnos le tako trden in zdrav. Vendar to niso dobre strategije za ustvarjanje zdravega odnosa. Pomembno je, da obe osebi izrazita svoje misli, občutke in potrebe in da so te slišane in spoštovane. Namesto, da si za cilj postavimo skupno strinjanje, je lahko cilj biti viden in upoštevan s strani drugega. Raziskovalca Gottman sta ugotovila, da pari niso srečni zaradi sklenjenih kompromisov, saj se najsrečnejši pari ne strinjajo glede približno 69 % vprašanj in morda celo glede temeljnih vrednot, kot sta politika in vera. Terapevtski pristop lahko pomaga partnerjema izraziti svojo ranljivost, odkriti njegove korenine, tolerirati valove čustev in najti načine za reševanje osnovne bolečine.