Ko poklekne ona: trend, ki spreminja pravila zaroke

Gre za dobrodošlo osvežitev tradicije ali za običaj, ki ga večina še vedno težko sprejme?

Čeprav se marsikomu zdi, da je moška zaroka stoletna tradicija, zgodovinarji opozarjajo, da današnja oblika romantične snubitve v resnici ni zelo stara. V preteklosti so bile poroke pogosto dogovor med družinami, sodobna ideja zaroke iz ljubezni pa se je uveljavila šele v 20. stoletju.

To pomeni, da tudi običaj, po katerem mora nujno poklekniti moški, ni zapisan v kamen. Družbene norme se spreminjajo, z njimi pa tudi pogledi na partnerske vloge.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Gender, Work & Organization, je pokazala, da se številne ženske za snubitev odločijo zato, ker želijo storiti nekaj osebnega, drugačnega in simbolnega. Hkrati imajo občutek, da na svoj način izzivajo zastarele predstave o tem, kako naj bi potekala zaroka.

Zanimivo je tudi, da so takšne snubitve pogosto bolj ustvarjalne. Namesto klasičnega diamantnega prstana se mnogi pari odločajo za bolj osebne geste, povezane s skupnimi spomini, hobiji ali vsakdanjimi navadami. Ena od udeleženk raziskave je partnerja denimo zaprosila s pico, na katero je napisala sporočilo 'Poroči se z menoj', saj je bila to njegova najljubša jed.

Prav tu postane tema zanimiva tudi za moške. Če odmislimo tradicijo, je bistvo zaroke pravzaprav preprosto: ena oseba drugi pove, da si želi skupne prihodnosti.

Mnogi moški danes priznavajo, da jim je všeč ideja partnerke, ki jasno pokaže, kaj želi. Samozavest, odločnost in pripravljenost prevzeti pobudo so lastnosti, ki jih številni cenijo tudi v razmerjih.

Po drugi strani pa nekateri še vedno menijo, da je snubitev trenutek, ki ga želijo pripraviti sami. Ne zato, ker bi bilo drugače narobe, ampak ker si ta korak predstavljajo kot del svoje življenjske zgodbe.

Odzivi na družbenih omrežjih kažejo, da je tema še vedno precej občutljiva. Del uporabnikov navdušeno podpira rušenje starih pravil in poudarja, da v ljubezni ni prostora za zastarele stereotipe. Drugi menijo, da bi morala pobuda za zaroko ostati predvsem v moških rokah.

Prav ta razdeljenost pa kaže, kako hitro se spreminjajo partnerstva v sodobnem svetu. Kar je bilo pred desetletji nepredstavljivo, je danes za marsikoga povsem običajno.

Morda je najbolj zanimivo vprašanje pravzaprav napačno zastavljeno. Namesto kdo mora zaprositi bi se lahko vprašali: Ali sta oba pripravljena na skupno prihodnost?

Če je odgovor pritrdilen, je verjetno manj pomembno, kdo drži prstan in kdo poklekne. Navsezadnje uspešnega zakona ne določa trenutek zaroke, temveč vse, kar sledi za njim.

In če vas nekega dne partnerka preseneti z vprašanjem 'Se boš poročil z mano?', je morda najbolj moška poteza prav to, da se ne ustrašite tradicije, ampak odgovorite iskreno.

Viri: Mondo, Gender, Work & Organization