Kaj nas dela srečne? Ne, ni denar ...

Mnogi med nami smo trdno prepričani, da bi bili bolj srečni, če bi le imeli dovolj denarja, vrhunsko kariero in izklesano telo. Elitna univerza Harvard je skoraj stoletje spremljala življenja 724 moških, od priviligiranih študentov do revežev iz opustošenih predmestij. Ugotovili so, da je ključ do sreče v resnici nekje povsem drugje.

Študija se je začela davnega leta 1938. Spremljali so 724 moških, ki so reševali vprašalnike, odgovarjali na vprašanja v intervjujih in se udeleževali zdravniških pregledov. Zaključek raziskovalcev, ki so zbrali goro najrazličnejših podatkov, je presenetljivo enostaven: dobri odnosi nas ohranjajo bolj srečne in bolj zdrave.

Ste razočarani? Ste pričakovali, da bo treba bolj trdo garadi, vestno varčevati in obiskovati fitnes? Tudi če bomo dosegli vse arbitrarne "kljukice" dobrega življenja, bomo še vedno nesrečni (in nezdravi), če bomo hkrati tudi osamljeni. Osamljenost ubija, medosebne povezave pa so res dobre za nas. Smo socialna bitja. Če imamo tesne odnose z družino, prijatelji in širšo lokalno skupnostjo, bomo ne le bolj srečni, ampak tudi fizično bolj zdravi.

Izolirani ljudje se morajo soočiti s kopico izzivov. V srednjih letih jim zdravje začne hitreje pešati, prav tako hitreje doživijo možganski upad in na sploh živijo manj časa. Ključ se skriva v odnosih. Interakcije z drugimi regulirajo stresne hormone in hkrati zmanjšujejo kronično vnetje, ki negativno vpliva na vse aspekte zdravja. Namesto številke na bančnem računu ali osebnih rekordov v fitnesu je torej predmet ponosa lahko število kvalitetnih, pravih pogovorov, ki smo jih imeli v preteklem tednu.

Ne gre pa le za količino znanstev in popularnost. Z drugimi besedami: slava ali status influencerja nas sama po sebi ne bosta naredila srečnih in bolj zdravih, če ti odnosi ne bodo kvalitetni. Tudi če imamo dovolj socialnih interakcij, a so te konfliktne, je to strup za naš um in telo. Če se s partnerko ves čas prerekamo ali živimo pod isto streho s starši, s katerimi imamo toksične odnose, se aktivno zastrupljamo. Po drugi strani pa nas dobri odnosi ščitijo tako pred staranjem kot bolečino, pa še možgane ohranjajo v dobri formi.

Slovenski pregovor, da je vsak svoje sreče kovač, drži. No, vsaj do neke mere. Približno 40% sreče je v naših rokah. Življenjske okoliščine vplivajo na le 10 %, genetika na polovico. Res je, da nas lahko "slabi geni" potisnejo v smer slabe volje in trpljenja, a končno obsodbo z lastnimi odločitvami vedno podpišemo sami. Pasivno čakanje na srečo se torej skoraj nikoli ne izide, če nismo ravno zadeli na genski loteriji. Proaktivno spreminjanje življenja in življenjskih okoliščin pa po drugi strani zelo močno vpliva na našo dobrobit.

Aktivno iskanje pozitivnih plati življenja, izražanje hvaležnosti in prijaznost do ostalih nas bodo naredile bolj srečne. Namesto da srečo in zadoščenje iščemo v urah in urah službenega dela, športnih avtomobilih in estetskih posegih, se torej splača poklicati stare prijatelje in z obstoječimi poglabljati odnos. Ja, vsi portali in revije za moške so nam lagale; bolj kot vase se splača vlagati v odnose. Nihče ni rekel, da je enostavno, a za 80 let sreče se menda res splača potruditi.