AI (po naše UI) je v zadnjih letih iz pripomočka postal sodelavec. GQ je letos preizkušal celo tako imenovane agentske sisteme, ki lahko samostojno opravljajo večstopenjske naloge, od urejanja elektronske pošte do rezervacij. Za moške je to lahko precej več kot tehnološko vprašanje. Delo je bilo namreč dolgo eden ključnih načinov, kako človek definira svojo vrednost: kaj zna, koliko zasluži in kako nepogrešljiv je.
Če znanje ni več dovolj
Problem nastane, ko znanje postane poceni in skoraj neomejeno dostopno. The Guardian je letos poročal o mladih, ki zaradi strahu pred avtomatizacijo spreminjajo izbiro poklica, pa tudi o izkušenih delavcih, ki na novo razmišljajo o svojih karierah. Hkrati se povečujejo pričakovanja glede prilagajanja AI-orodjem. Če lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah napiše besedilo, pripravi predstavitev ali ustvari programsko kodo, sama tehnična sposobnost morda ne bo več dovolj za občutek vrednosti.
Človeške lastnosti postajajo pomembnejše
Ironično je, da bi lahko ravno zaradi AI postale pomembnejše lastnosti, ki jih ni mogoče preprosto avtomatizirati: sposobnost graditi odnose, prevzemati odgovornost, razumeti druge ljudi, sprejemati težke odločitve in ustvarjati nekaj z lastnim pogledom. Tudi GQ opozarja na paradoks nenehnega 'optimiziranja' življenja, idejo, da mora biti vsaka dejavnost čim bolj učinkovita. Toda človek ni računalniški program in življenja ni mogoče vedno optimizirati.
Morda ne bo treba biti najboljši
Prihodnost zato morda ne bo pripadala človeku, ki zna največ, temveč tistemu, ki zna najbolje uporabiti tehnologijo, ne da bi zaradi nje izgubil lastno presojo. AI lahko napiše odgovor. Težje pa je določiti, katero vprašanje je sploh vredno zastaviti. In prav tam bi lahko ostala ena najpomembnejših človeških prednosti.
Viri: GQ, The Guardian, Men's Health
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV