Ali res izberemo partnerko, ki je podobna naši mami? Psihologi razkrivajo resnico

Ideja, da moški nezavedno izberejo partnerko, ki je podobna njihovi mami, je zelo razširjena. Pogosto jo slišimo v pogovorih ali kot hitro razlago za to, zakaj nas privlačijo določeni tipi ljudi. V tej trditvi je nekaj psihološke resnice, vendar ne na tako preprost način, kot se pogosto predstavlja.

V nadaljevanju preverjamo, zakaj se ta ideja tako pogosto ponavlja, ali je v ideji kaj resnice in kako naši zgodnji odnosi dejansko vplivajo na izbiro partnerke.

Naši prvi odnosi pomembno oblikujejo predstavo o tem, kaj je bližina, kaj pomeni ljubezen, kako je videti navezanost in kako se počutimo v odnosu z drugo osebo. To pomeni, da lahko v odraslosti pogosto občutimo privlačnost do ljudi, ob katerih se aktivirajo podobni občutki, ki smo jih občutili že v otroštvu.

A to ne pomeni nujno, da izberemo partnerko, ki je po značaju, videzu ali vedenju kopija naše mame. Trditev, da si moški izberejo partnerko, podobno svoji mami, je privlačna predvsem zato, ker je enostavna. Ljudem namreč ponuja hiter odgovor na precej bolj kompleksno vprašanje o tem, zakaj v odnosih tako pogosto ponavljamo podobne vzorce.

V resnici nas ne privlači nujno oseba, ki je podobna naši mami, ampak oseba, ob kateri vstopimo v znano dinamiko. To je lahko način komunikacije, občutek topline, čustvena dostopnost, kritičnost, potreba po bližini ali celo način, na katerega druga oseba izraža naklonjenost. Ker nam je to poznano, to pogosto doživljamo kot bolj domače, tudi če ni nujno najbolj zdravo.

In ravno zato se ljudje v odraslosti pogosto ne zaljubijo v tiste ljudi, ki bi bili zanje najbolj 'zdravi' in njim primerni, temveč v tiste ljudi, ki so jim na določeni ravni psihološko poznani.

Ko govorimo o vplivu matere na izbiro partnerke, ne govorimo nujno o videzu, poklicu ali hobijih, temveč imamo v mislih predvsem občutek v odnosu, ki ga oseba v nas sproža.

Če je bila mama topla, stabilna in čustveno dosegljiva, lahko moški v odraslosti pogosteje išče partnerko, ob kateri se počuti varno in umirjeno. Če pa je bila mama nepredvidljiva, pretirano kritična, čustveno hladna ali pogojno ljubeča, pa se lahko zgodi, da bo moški tudi v odraslosti čutil privlačnost do odnosov, v katerih si mora pozornost izboriti.

To ne pomeni, da si nekdo zavestno želi težkega odnosa. Pomeni pa, da lahko znana dinamika deluje bolj privlačno že samo zato, ker jo telo in psiha prepoznata kot domačo.

Prvi odnosi v otroštvu pogosto oblikujejo notranji občutek, kaj od bližine sploh pričakovati.

Če se otrok nauči, da je ljubezen nekaj varnega in predvidljivega, bo v odraslosti verjetneje iskal podobno stabilnost. Če pa se nauči, da bližina prinaša napetost ali čustveno negotovost, ima lahko to kasneje vpliv na to, kaj dojemamo kot 'kemijo'.

Pogosto se to kaže na naslednje načine:

- privlačijo nas ljudje, ob katerih čutimo znano čustveno dinamiko,

- močneje nas pritegnejo odnosi, ki v nas sprožijo intenzivnost,

- varna in stabilna bližina se nam lahko zdi manj vznemirljiva,

- v odnosih pogosto ponavljamo vzorce, ki smo jih že zgodaj usvojili,

- ljubezen lahko zamenjamo za občutek boja ali dokazovanja.

Prav zato je včasih težko ločiti med tem, kdo je za nas zares primeren, in tem, ki v nas le prebudi staro dinamiko.

Podobnost z mamo pa sama po sebi še ni nujno slaba stvar. Če je nekdo odraščal ob materi, ki je bila stabilna, nežna, spoštljiva in čustveno zrela, je povsem razumljivo, da ga bo privlačila podobna energija tudi v partnerstvu. Težava nastane takrat, ko se v odraslih odnosih nezavedno vračamo v vzorce, ki so bili za nas boleči, a znani. To lahko pomeni, da moškega vedno znova privlačijo partnerke, ki so čustveno distančne, zahtevne, nepredvidljive ali kritične. Ne zato, ker bi si tega želel, ampak zato, ker tak odnos v njem aktivira nekaj starega in znanega. Včasih takšni odnosi delujejo celo bolj "pravi", ker so tudi bolj intenzivni. A intenzivnost ni vedno znak globine, temveč je pogosto lahko le znak starega vzorca, ki se ponavlja v novi obliki.

Veliko ljudi se svojih vzorcev v odnosih sploh ne zaveda, dokler ne opazijo, da se jim v različnih odnosih dogajajo zelo podobne stvari. Prav ponavljanje je pogosto najboljši pokazatelj, da ne gre le za naključje.

Da gre za ponavljanje stare dinamike, lahko pokažejo naslednji znaki:

- vedno znova vas privlačijo zelo podobni tipi partnerk,

- v odnosih pogosto doživljate iste konflikte,

- hitro vas pritegne oseba, ob kateri čutite močno napetost ali negotovost,

- mirni, predvidljivi odnosi se vam zdijo dolgočasni,

- pogosto imate občutek, da morate za ljubezen nekaj dokazovati,

- v odnosu se hitro znajdete v stari vlogi prilagajanja, ugajanja ali čakanja.

Če se takšni vzorci ponavljajo, je smiselno razmisliti, ali v odnosu res izbirate svobodno ali pa vas v odnosih vodi nekaj, kar ste se o bližini naučili že zelo zgodaj.