Kdo sploh so ambiverti?

To so tisti posamezniki, ki imajo obe lastnosti – so tako družabni kot tudi samotarji. Svoje vedenje in navade prilagajajo glede na trenutno razpoloženje, situacijo in cilje. Ambiverte delimo v tri skupine:

⇒ Družabni introverti: To so introvertirani posamezniki, ki so v določenih situacijah radi v družbi ljudi (ali ko je to pač potrebno).

⇒ Nesocialni ekstroverti: To so ekstrovertirani posamezniki, ki potrebujejo nekoliko več časa, da se psihično pripravijo na druženje z ljudmi. Nekoliko raje so sami kot tipični ekstroverti.

⇒ Socialni introverti: To so introverti, ki se po sili razmer in potreb spremenijo v ekstroverte.

Ekstrovertiranost in intrvertiranost torej opisujeta, na kakšen način se posameznik odziva na ljudi. Ambiverti so pri tem zelo prilagodljivi. V pravem kontekstu, v pravem razpoloženju in okoli pravih ljudi se z lahkoto prelevijo v ekstrovertirane posameznike. Po drugi strani pa se lahko v situacijah, ko so denimo utrujeni, nerazpoloženi ali so v družbi neprijetnih ljudi, z lahkoto prelevijo v introvertirane posameznike. Ker se na lestvici nahajajo med introverti in ektroverti, imajo edinstveno sposobnost, da izkoristijo lastnosti obeh oz. se naučijo obvladati pozitivne vidike obeh osebnostnih tipov. Lahko se npr. zabavajo, pripovedujejo zanimive zgodbe, privabljajo občinstvo, po drugi strani pa lahko tudi pozorno poslušajo, so empatični in izjemno zaupljivi. Posledično so sposobni razviti veliko globlje vezi. Ekstrovertirane lastnosti jih privedejo do srečanj z ljudmi, medtem ko jim introvertirane lastnosti pomagajo negovati tesna prijateljstva.

Za lažje razumevanje naj navedemo tipične razlike med vsemi tremi: Ektrovertirani posamezniki so radi obkroženi z drugimi ljudmi, torej so družabni in nimajo težav pri deljenju svojih občutkov z drugimi. Na delovnem mestu so timsko naravnani. Introvertirani posamezniki radi preživljajo čas sami s seboj, so zadržani. Bolje se počutijo, ko so neodvisni, svojih občutkov ne delijo radi z drugimi. Ambiverti radi preživljajo čas z drugimi, a potrebujejo tudi čas zase. Lahko so zelo družabni, a le če so za to izpolnjeni (njihovi) pogoji. Zlahka delujejo v timu, a so tudi neodvisni. Svoja čustva lahko zadržujejo zase ali jih prosto delijo z drugimi.

Zgovorne raziskave

Mnogi ljudje domnevajo, da so ekstrovertirani posamezniki najboljši vodje, najboljši v prodaji, skratka najboljši zaposleni. Adam Grant, izredni profesor na Univerzi Wharton v Pensilvaniji, je analiziral 35 ločenih študij in ugotavljal razmerje med ekstrovertiranostjo in mesečnim dohodkom. Ugotovil je, da so se posamezniki, ki so se uvrstili na sredino med ektrovertiranostjo in intravertiranostjo, izkazali za najboljše prodajalce. Ambiverti so v primerjavi z introverti prinesli za 24 % več prihodkov, v povezavi z ekstroverti pa kar 32 % več prihodkov. Grand je sklepal, da ambiverti predstavljajo nekakšno ravnotežje med obema osebnostnima lastnostma.

Sposobnost uravnoteženja intro in ekstrovertiranosti je izrazita prednost. Še ena raziskava je pokazala, da so njihove lastnosti: prilagodljivost (ker se njihova osebnost ne nagiba v noben ekstrem se lažje se prilagajajo situaciji), stabilnost (po mnenju psihologa Hansa Eysencka, ki je leta 1947 skoval izraz ambivert, ponujajo ambiverti odlično ravnovesje med preobčutljivostjo introvertov in dominanco ekstrovertov), intuitivnost (imajo močan občutek za to, kdaj morajo govoriti in se odzvati ter kdaj biti tiho in v ozadju).

Trditve, ki veljajo za ambiverte. Ste med njimi?

- Nekateri mislijo, da sem tih in zadržan, drugi, da sem zelo družaben.

- Všeč mi je družba in pozornost drugih, a ne maram, če traja predolgo.

- Delovne naloge lahko izvajam sam ali v skupini, glede tega nimam nobenih preferenc.

- Zlahka se izgubim tako v svojih mislih kot tudi v pogovorih z drugimi.

- Pri nekaterih ljudeh sem skeptičen glede zaupanja, z drugimi pa z lahkoto delim svoje osebne stvari.

- Če preveč časa preživim sam, mi postane dolgčas, če sem preveč v družbi, me izčrpava.

Viri:

Who is ambivert? Pub Med articles

Extroverts have more sensitive brain-reward system. K. Brooker