Mislil je, da bo ostal impotenten, toda zgodilo se je nekaj veliko hujšega!

Richard Bandy je pred leti izvedel za grozljivo diagnozo, zaradi katere so mu zdravniki povedali, da potrebuje operacijo, ki bi lahko prinesla impotenco. V nasprotnem primeru bi umrl. Skupaj z ženo Leo sta se pogovarjala o najrazličnejših scenarijih, v katerih sta predvidela tudi njegovo smrt. ''Opravila sva običajne stvari, ki jih mora narediti tisti, ki se sooči s smrtno nevarno boleznijo – pripravila sva oporoko in zavarovala svoje posle,'' je za ABC News po travmatični izkušnji povedala soproga. ''Skušala sva se spomniti vseh najinih sanj in pričakovanj za življenje in sestavila seznam poslednjih želja. Bila sva izjemno optimistična. Če spolnost ne bo možna, bova poiskala druge oblike erotičnega življenja. Številni poškodovani ali impotentni ljudje ostajajo spolno aktivni vse življenje, ne vem, zakaj ne bi to uspelo tudi nama.'' Zakonca sta se celo pogovarjala o tem, da bi Lea lahko imela druge ljubimce, če se ne bi izšlo po načrtih.

A tisto, česar nista pričakovala, je bilo, da se bo operacija zapletla. Richard je med posegom utrpel redek zaplet – možgansko kap. Danes, več kot desetletje pozneje, imata zakonca lahko spolne odnose, a Richardova osebnost je popolnoma spremenjena. ''Odločiš se za operacijo, a si niti predstavljaš ne, da bo tvoj moški na koncu povsem druga oseba,'' je svojo izkušnjo opisala Lea.

Lea je pred časom v članku ''Kako je moj mož pozabil seksati'' pisala tudi o tem, kako je Richard izgubil svoj dolgoročni in kratkoročni spomin, s tem pa tudi spomin na vse njune intimne trenutke: ''Moški, ki me je naučil raziskovati najina telesa, je postal kot tujec v neznani deželi.'' Ne le v spolnosti, Richard se je moral vsega nauči znova. ''Tri leta po možganski poškodbi še vedno ni znal povedati, kaj si želi, z njim nisem mogla vzpostaviti pogovora ali ga spomniti na načine, na katere se moje telo odziva.''

Danes sta Lea in Richard poročena 40 let, Lea pa je svoje desetletno potovanje preko različnih faz, ki jih je prestala, zapisala v obliki spominov, ki jih bo morda nekoč objavila. ''Obožujem njeno pisanje – ob njem mi gre na jok,'' je povedal Richard. ''A tam je tudi obsežna sekcija mojega življenja, ki se ga ne spominjam. Ne spominjam se svojih let v srednji šoli ali na univerzi. Ne spominjam se rojstva svojih otrok, mojega poročnega dne. V resnici se ne spominjam niti, kakšen je bil seks pred poškodbo možganov.''

Richard je v vseh teh letih razmeroma dobro okreval in zdaj pomaga pacientom, ki gredo skozi podobno izkušnjo. ''Sprejeti sem moral, da sem postal drugačna oseba. A danes ne obžalujem operacije … Sem eden redkih, ki preživi takšen zaplet, in imam srečo, da sem živ.''

A njegova žena je potrebovala dolgo časa, da se je privadila na 'novi' zakon. Kot pravi, Richard še vedno ne more početi več stvari naenkrat ali pa zastavi vprašanje, a ne zna iz njega razviti pogovora. ''Ključna stvar, ki me je pri njem privlačila, je bila njegova sposobnost pogovora. To je bil zame pravi magnet,'' pojasnjuje in dodaja, da je bilo njegovo okrevanje trikrat daljše, kot je pričakovala. ''Na koncu si v odnosu z nekom, za katerega ne veš, ali te bo še privlačil.''

Lea je skušala odnos oživiti tako, da je doma prilepila kartico, na katero je napisala ''Kako si se imela danes?'', s čimer ga je želela opomniti, da potrebuje več pozornosti in ga spomniti na stvari, ki jih je nekoč počel. Preden se odpravita na zmenek, ga prosi, naj si pripravi nekaj tem, o katerih se bosta pogovarjala, saj v nasprotnem primeru pogovor ne steče. Spremenilo pa se je tudi življenje v spalnici, kjer je morala postati bolj možata in sama dati iniciativo o tem, kaj si želi.

Par je dve leti potoval in živel v Franciji in v Indiji in gradil svoj odnos. ''Pogovor v drugem jeziku in spopadanje z drugačno kulturo mu je pomagalo pri izboljševanju njegovih mentalnih sposobnosti.'' Da sta morala v svoj zakon vložiti veliko energije, priznava tudi Richard: ''Mislim, da je vztrajnost tista stvar, ki se je v zadnjih šestih do osmih letih najbolj spominjam.''

Njuna spolnost je zdaj ''odlična'', kot pravi Lea, a predvsem na račun poti, ki sta jo z vztrajnostjo prehodila. ''Zaljubila sem se v moškega, ki ni moški, s katerim živim danes. Morala sem se soočiti z izgubo tega moškega. Nato sem morala čakati, da sem videla, ali se lahko zaljubim v novega moškega. Bilo je tvegano, vendar se je zgodilo.''