Da, čeprav sem pred dvema tednoma izgubil nedolžnost, se še zmeraj nič ne spomnim, tako da v bistvu ne štejem, in še zmeraj smatram, da bo naslednjič prvič. Ne, tale nova moč je prihajala iz glasbe. Pravzaprav iz benda, ki smo ga ustanovili in za katerega še zmeraj nimamo imena.
Okej, mislim, da se vsi zavedamo, da nismo pretirano dobri. Ne nazadnje obstajamo šele nekaj tednov, ampak mislim, da imamo potencial. Pravzaprav me sam uspeh niti ne zanima toliko. Sedaj vsak dan komaj čakam, da bo petek. Ne zato, ker bi ga lahko šel žurat. Ne, komaj čakam, da imamo naslednje vaje. Ker je Srajca že v prvem letniku faksa, ima čas samo čez vikende, a to je pravzaprav dovolj.
Navadno se dobimo ob petkih, sobotah in nedeljah ob šestih in igramo kakšne tri urce. Prav ne morem verjeti, kako uživam v vajah. Seveda je dobra stran tudi ta, da gremo po vajah na pivo, ampak precej bolj kot alkohol me navdušuje to, da smo se kot skupina povezali. Postali smo prijatelji …
»Potegni si penis iz riti in igraj,« je zavpil Dino ter z nasmehom strmel vame. Vedel je, da me od časa do časa odnese v moj domišljijski svet. S palčkami je štirikrat udaril in začeli smo igrati Skin od Silence. Čeprav nikoli nisem pretirano maral elektronske glasbe, sem videl neko bizarno čarobnost v tem komadu. In Srajca je pesem odpel fenomenalno. Tako se mi je vsaj zdelo, saj smo imeli zvočnike, ki jih je Matic sestavil iz kakšnih petnajstih visokotoncev. Dobil jih je na smetišču. Ampak slišali smo se vsaj za silo, kar nam je bilo dovolj.
Tina je že padla v svoj značilen trans za basom in njena seksi ritka je poplesavala pred menoj in me toliko zmotila, da sem zasral nekaj akordov.
»Fantje … in dekle, gremo na pivo?« Dino je, kot zmeraj brez majice in ves potetoviran, pogledal Srajco, ki pa je tokrat zmajal z glavo.
»Ne, fantje, glasba se ne sme samo igrati, treba jo je poslušati.« Iz žepa je potegnil karte in jih vrgel na mizo. »Na primorsko gremo.«
»Ne me jebat stari, Demolitioni,« je zavpil Dino.
Po kratkih zapletih s Tininimi starši smo bili na poti v Koper na koncert Demolition Group. Srajca je vozil in ne vem zakaj, a v tem trenutku me je po izgledu spominjal na mladega Roberta Planta. V tistem trenutku sem se zavedal, da bo Srajca pobral vse ženske, ostali bomo dobili ostanke, ampak ne vem, zakaj me to pri njem ni motilo. Okej, Dino bo pobral svoj delež, preprosto zato, ker je nor ... in bobnar.
»Ženske si želijo bobnarje, ker mislijo, da dolgo zdržimo, hehe« mi je dejal pred kratkim in mislim, da to kar drži.
Vozili smo se kakšnih deset minut, ko je Dino slekel hlače in začel kazati rit voznikom na njegovi strani, vmes pa se je drl pesem 'when the moon hits your eye like a big pizza pie'. Matic se je tako smejal, da je skoraj bruhal, meni pa se je zdelo nekoliko manj smešno, saj je bil Dinov penis preprosto preblizu moje glave. Mi trije smo namreč sedeli zadaj.
Ko smo prišli do koncertne dvorane, je Dino takoj našel neke ljudi, ki jih je poznal in z Maticem sta le minuto zatem pila domačo slivovko, Tina, jaz in Srajca pa smo sloneli na avtomobilu.
Navadno se dobimo ob petkih, sobotah in nedeljah ob šestih in igramo kakšne tri urce. Prav ne morem verjeti, kako uživam v vajah. Seveda je dobra stran tudi ta, da gremo po vajah na pivo, ampak precej bolj kot alkohol me navdušuje to, da smo se kot skupina povezali. Postali smo prijatelji …
»Potegni si penis iz riti in igraj,« je zavpil Dino ter z nasmehom strmel vame. Vedel je, da me od časa do časa odnese v moj domišljijski svet. S palčkami je štirikrat udaril in začeli smo igrati Skin od Silence. Čeprav nikoli nisem pretirano maral elektronske glasbe, sem videl neko bizarno čarobnost v tem komadu. In Srajca je pesem odpel fenomenalno. Tako se mi je vsaj zdelo, saj smo imeli zvočnike, ki jih je Matic sestavil iz kakšnih petnajstih visokotoncev. Dobil jih je na smetišču. Ampak slišali smo se vsaj za silo, kar nam je bilo dovolj.
Tina je že padla v svoj značilen trans za basom in njena seksi ritka je poplesavala pred menoj in me toliko zmotila, da sem zasral nekaj akordov.
»Fantje … in dekle, gremo na pivo?« Dino je, kot zmeraj brez majice in ves potetoviran, pogledal Srajco, ki pa je tokrat zmajal z glavo.
»Ne, fantje, glasba se ne sme samo igrati, treba jo je poslušati.« Iz žepa je potegnil karte in jih vrgel na mizo. »Na primorsko gremo.«
»Ne me jebat stari, Demolitioni,« je zavpil Dino.
Po kratkih zapletih s Tininimi starši smo bili na poti v Koper na koncert Demolition Group. Srajca je vozil in ne vem zakaj, a v tem trenutku me je po izgledu spominjal na mladega Roberta Planta. V tistem trenutku sem se zavedal, da bo Srajca pobral vse ženske, ostali bomo dobili ostanke, ampak ne vem, zakaj me to pri njem ni motilo. Okej, Dino bo pobral svoj delež, preprosto zato, ker je nor ... in bobnar.
»Ženske si želijo bobnarje, ker mislijo, da dolgo zdržimo, hehe« mi je dejal pred kratkim in mislim, da to kar drži.
Vozili smo se kakšnih deset minut, ko je Dino slekel hlače in začel kazati rit voznikom na njegovi strani, vmes pa se je drl pesem 'when the moon hits your eye like a big pizza pie'. Matic se je tako smejal, da je skoraj bruhal, meni pa se je zdelo nekoliko manj smešno, saj je bil Dinov penis preprosto preblizu moje glave. Mi trije smo namreč sedeli zadaj.
Ko smo prišli do koncertne dvorane, je Dino takoj našel neke ljudi, ki jih je poznal in z Maticem sta le minuto zatem pila domačo slivovko, Tina, jaz in Srajca pa smo sloneli na avtomobilu.
»Boš videl, Virgil, sedaj boš popolnoma drugače zaznaval glasbo. Ko jo enkrat igraš, jo razumeš popolnoma drugače.«
Prav je imel. Do sedaj sem se na koncertih napijal, norel, ga žural, tokrat pa sem stal pri miru in občasno z zaprtimi očmi čutil vibracije ter energijo koncerta.
Enkrat me je v 'mosh-pit' zvlekel Dino in vse skupaj je bilo bolj podobno pretepu kot koncertu, a to je bil najboljši koncert v mojem življenju in ko se je končal, sem bil kar v nekakšnem transu. Želel sem si, da bi se lahko takoj vrnili v naše skladišče in vadili. Želel sem si, da bi stal na odru, ne zaradi slave niti ne zaradi žensk, temveč da bi ustvarjal. Takrat sem sklenil, da bom poskušal napisati mojo prvo pesem.
»Kje so ostali,« sem vprašal Dina, ki je stal z dvema puncama in se pogovarjal z njima.
»Hej, Virgo,« je zavpil in me objel.
»Punci, tole je naš klaviaturist Virgo,« je rekel lepotičkama in me pogledal z nasmeškom. »Pazita se ga, njegovi prsti so tako spretni, da vama pride tudi, če bo samo potapkal po vajinih bradavičkah.«
Obe sta se zasmejali in mi ponudili roki. Desna, temnolaska, je dvignila mojo desnico pred obraz in se za nekaj trenutkov zastrmela v moje prste.
»Veš, da mu verjamem,« je rekla in mi poslala pogled, za katerega se mi je zdelo, da vsebuje poželenje. To je bil Dino, v ženskah je znal zbuditi neprisiljeno pohoto, željo po avanturi.
»Poberimo se,« je rekel nazadnje in prijel svetlolasko okoli ramena, »varnostniki so že nekaj živčni.«
Odšli smo ven in jaz sem kar pozabil na Tino, Srajco ter Matica. Črnolasa lepotička me je namreč prijela pod roko in odšla z mano ven.
Prav je imel. Do sedaj sem se na koncertih napijal, norel, ga žural, tokrat pa sem stal pri miru in občasno z zaprtimi očmi čutil vibracije ter energijo koncerta.
Enkrat me je v 'mosh-pit' zvlekel Dino in vse skupaj je bilo bolj podobno pretepu kot koncertu, a to je bil najboljši koncert v mojem življenju in ko se je končal, sem bil kar v nekakšnem transu. Želel sem si, da bi se lahko takoj vrnili v naše skladišče in vadili. Želel sem si, da bi stal na odru, ne zaradi slave niti ne zaradi žensk, temveč da bi ustvarjal. Takrat sem sklenil, da bom poskušal napisati mojo prvo pesem.
»Kje so ostali,« sem vprašal Dina, ki je stal z dvema puncama in se pogovarjal z njima.
»Hej, Virgo,« je zavpil in me objel.
»Punci, tole je naš klaviaturist Virgo,« je rekel lepotičkama in me pogledal z nasmeškom. »Pazita se ga, njegovi prsti so tako spretni, da vama pride tudi, če bo samo potapkal po vajinih bradavičkah.«
Obe sta se zasmejali in mi ponudili roki. Desna, temnolaska, je dvignila mojo desnico pred obraz in se za nekaj trenutkov zastrmela v moje prste.
»Veš, da mu verjamem,« je rekla in mi poslala pogled, za katerega se mi je zdelo, da vsebuje poželenje. To je bil Dino, v ženskah je znal zbuditi neprisiljeno pohoto, željo po avanturi.
»Poberimo se,« je rekel nazadnje in prijel svetlolasko okoli ramena, »varnostniki so že nekaj živčni.«
Odšli smo ven in jaz sem kar pozabil na Tino, Srajco ter Matica. Črnolasa lepotička me je namreč prijela pod roko in odšla z mano ven.
Sploh ne vem, kako sva se znašla za dvorano v temi. Pritisnil sem jo ob steno in čutil, kako njene roke potujejo preko mojih hlač. Odprla je gumb na mojih hlačah in me prijela za penis, jaz pa sem z rokama ril po njenih prsih in jo poljubljal po vratu.
Uspelo se mi je prebiti pod majico in dvigniti njen modrček preko prsi, ter prijeti za golo kožo pod njim. Čutil sem noro vzburjenje, moč in skoraj oblast nad njo. Vedel sem, da bi lahko z njo naredil kar koli bi želel in čeprav se sliši slabo, vseeno mi je bilo, če ona uživa ali ne. A očitno je. Mislim, da ji je bila prav ta oblast všeč.
Dvignil sem njene roke nad glavo in jo ukleščil. Zastokala je, ko sem prisesal svoje ustnice na njenih. Z levico sem še zmeraj držal njene roke nad glavo, z desnico pa sem s prsti odprl gumb na njenih hlačah. Uspelo mi je neverjetno hitro.
S prsti sem se prebil pod njene hlačke in poiskal klitoris. Bil sem presenečen, da je bila tako mokra. Drsel sem po sramnih ustnicah in s telesom pritisnil ob njo, da sem s penisom preko hlač pritisnil nanjo.
»Oh moj bog, Virgil,« je šepnila in kdaj koli bi bil presenečen, da je vedela moje ime, tokrat pa se mi je zdelo samoumevno. Moč glasbe, dragi moji.
»Pojdi mi dol,« sem zašepetal in kot da je samo čakala ukaza. Izvila je roke iz moje levice in se spustila na kolena.
Razprla je hlače in ga potegnila na plan. Začutil sem njen jezik na glavici, ko me je zmotil glas.
»Klara?«
Punca je skočila pokonci, jaz pa sem se obrnil. Za mojim hrbtom so stali trije fantje, s katerimi vsaj na prvi pogled ni dobro 'češenj zobati'.
»Viktor,« je dejala malce zmedeno in si živčno zapenjala gumb na hlačah.
»Kaj se dogaja,« sem jo vprašal, a sem prekleto dobro vedel tudi sam.
»Viktor, ni tako kot izgleda …«
»Utihni,« je zarjovel Viktor in stopil čisto blizu mene, kar mi ni bilo všeč iz več razlogov. Kot prvo, vedel sem, kaj se bo zgodilo, drugič, moj ponos moškosti, je bil še zmeraj v stanju pozdravljajočega vojaka in moral sem ga pospraviti, kar sem storil prav tako nerodno kot prej Klara.
Ne bom tvezil na dolgo. Udaril me je po obrazu, ampak Virgil ni nekdo, ki bi poceni prodal svojo kožo. Mahnil sem ga nazaj in videl sem, da je presenečen. Takrat sta me pograbila Viktorjeva pomagača in proti trem nisem imel nobene možnosti. Mislim, da bi se končalo precej slabo, če ne bi takrat iz teme skočila postava, pograbila Viktorja in ga potegnila na tla.
Uspelo se mi je prebiti pod majico in dvigniti njen modrček preko prsi, ter prijeti za golo kožo pod njim. Čutil sem noro vzburjenje, moč in skoraj oblast nad njo. Vedel sem, da bi lahko z njo naredil kar koli bi želel in čeprav se sliši slabo, vseeno mi je bilo, če ona uživa ali ne. A očitno je. Mislim, da ji je bila prav ta oblast všeč.
Dvignil sem njene roke nad glavo in jo ukleščil. Zastokala je, ko sem prisesal svoje ustnice na njenih. Z levico sem še zmeraj držal njene roke nad glavo, z desnico pa sem s prsti odprl gumb na njenih hlačah. Uspelo mi je neverjetno hitro.
S prsti sem se prebil pod njene hlačke in poiskal klitoris. Bil sem presenečen, da je bila tako mokra. Drsel sem po sramnih ustnicah in s telesom pritisnil ob njo, da sem s penisom preko hlač pritisnil nanjo.
»Oh moj bog, Virgil,« je šepnila in kdaj koli bi bil presenečen, da je vedela moje ime, tokrat pa se mi je zdelo samoumevno. Moč glasbe, dragi moji.
»Pojdi mi dol,« sem zašepetal in kot da je samo čakala ukaza. Izvila je roke iz moje levice in se spustila na kolena.
Razprla je hlače in ga potegnila na plan. Začutil sem njen jezik na glavici, ko me je zmotil glas.
»Klara?«
Punca je skočila pokonci, jaz pa sem se obrnil. Za mojim hrbtom so stali trije fantje, s katerimi vsaj na prvi pogled ni dobro 'češenj zobati'.
»Viktor,« je dejala malce zmedeno in si živčno zapenjala gumb na hlačah.
»Kaj se dogaja,« sem jo vprašal, a sem prekleto dobro vedel tudi sam.
»Viktor, ni tako kot izgleda …«
»Utihni,« je zarjovel Viktor in stopil čisto blizu mene, kar mi ni bilo všeč iz več razlogov. Kot prvo, vedel sem, kaj se bo zgodilo, drugič, moj ponos moškosti, je bil še zmeraj v stanju pozdravljajočega vojaka in moral sem ga pospraviti, kar sem storil prav tako nerodno kot prej Klara.
Ne bom tvezil na dolgo. Udaril me je po obrazu, ampak Virgil ni nekdo, ki bi poceni prodal svojo kožo. Mahnil sem ga nazaj in videl sem, da je presenečen. Takrat sta me pograbila Viktorjeva pomagača in proti trem nisem imel nobene možnosti. Mislim, da bi se končalo precej slabo, če ne bi takrat iz teme skočila postava, pograbila Viktorja in ga potegnila na tla.
Bil je Dino. „Nihče se ne bo spravljal na mojega prijatelja,“ je zavpil in brcnil fanta na moji levi v želodec, da se je zgrudil na tla, tisti na moji desni pa je skočil nazaj, da se je izognil njegovi pesti.
Ne morem vam povedati, kako vesel sem ga bil in rad bi vam povedal, da se je zgodba s tem končala, a se je trojica zbrala in na koncu se je pretep končal nekako tako, da sva z Dinom pljuvala kri v travo, a še zmeraj na nogah. Fantje so očitno ugotovili, da je zalogaj vseeno prevelik in so med grožnjami odšli. Klara je izginila že precej prej.
»Stari,« je dejal Dino, ko sva se vračala proti avtu in sem končal z zahvaljevanjem svojemu prijatelju, »Če bova še kdaj v takšni situaciji bi te imel na svoji strani.«
Hm, mislim, da je bil to najboljši kompliment, kar sem jih dobil v svojem življenju. Ampak vseeno upam, da se takšne neumnosti ne bodo več dogajale, če pa že, pa nikakor ne bi rad stal nasproti noremu bobnarju, ki sem ga v tistem trenutku imel rad kot brata.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV