Čeprav je bil ujetnik, mu seksa niso odrekle

»Raiker,« je šepnila in z naglimi koraki stopila do njega. Bil je priklenjen na steno z verigami. Njegova glava mu je nemočno visela ob prsih. Bil je napol v nezavesti.
»Dragi moj,« je zaječala in stopila k njemu. Dvignila je njegovo glavo in mu skozi ustnice poskušala vliti nekaj vode. Imel je toliko moči, da je vase spravil nekaj požirkov.
»K-k-kaj hočeš od mene?« je zamomljal.
»Rešiti te hočem, Raiker. Tako kot si ti rešil mene.«
Zastrmel se je vanjo in spomin ga je z vso silo odnesel v preteklost. Spomnil se je njenih oči. Spomnil se je deklice, ki so jo hoteli žrtvovati, saj niti ni več vedel kateremu demonu ali bogu.
»Maria?«
Nasmehnila se je. »Torej se me spomniš?«
»Bila sem prepričana, da me bodo ubili, potem pa si prišel ti in me rešil. Ubil si svečenika in me odpeljal iz tistega groznega kraja.«
»T-t-akrat sem bil star osemnajst let, tisto je bilo moj prvo čiščenje.«
Spet je poskušal popiti požirek vode in nekako mu je uspelo. Čutil je kako se hladna voda razliva po njegovem telesu, a ni mogla vrniti življenja v njegove izmučene ude.
»Ko je svečenica dejala, da te bodo vzele, sem vedela, da te moram rešiti. Sprva so te hoteli ustrelili in tega nisem mogla dopustiti.« njeni prsti so se rahlo dotaknili njegovih prsi. »Ponudila sem ji, da te ujamem živega. Oprosti mi, ljubezen moja, ampak samo tako sem te lahko zaščitila.«
Na nek čuden način se mu je vse skupaj zdelo čisto logično. Morda pa je samo znorel.
»Ampak še nekaj moram narediti,« je dejala in njen glas se je zatresel. Izza pasu je potegnila lutko, ki je bila precej podobna Raikerju. Z drugo roko je prijela za iglo. Raiker je zaprl oči.
Zasadila je iglo v mednožje lutke in Čistilec je zarjovel od bolečine. Skoraj minuto je njegovo telo, predvsem pa srednji del, trgala bolečina, nato pa je dekle iztrgalo iglo. Raiker je skoraj izgubil zavest, a se je proti temu boril z vso močjo. Vedel je, da si lahko samo tako povrne del energije in premaga svečenico.
Čeprav je bil popolnoma brez moči, pa je bil del njega v polni pripravljenosti.
»Od zdaj naprej te ne bo več bolelo,« je šepnila ona in ga poljubila na ustnice. Nato je odprla gumb na njegovih hlačah ter jih spustila do gležnjev.
Spustila se je na kolena in z jezikom zaokrožila po njegovi glavici. Ni mogel dvigniti glave, a je vseeno zastokal.
Nekaj trenutkov se je igrala s svojim jezikom po njem in v tem času usmerjala tako svojo kot njegovo energijo. Morali sta se poiskati, se kot dotakniti druga drugo, kot neznanca v temi. Nekoliko je razprla ustnice in ga potopila vase. Čutila je kako trza v njenih ustih.

»Pridi, čim prej,« je pomislila, saj se je bala, da bo svečenica prej opravila s turistoma.
S prsti desne roke je čisto rahlo drsela po njegovih modih, medtem ko je z jezikom drsela po tako imenovanem moškem ščegetavčkom, ki se nahaja tik pod spodnjim delom glavice.
In čutila je, da se je napel, nato pa je brizgnil v njena usta. Čutila je kako sta se pomešali njuni energiji. Čutila je ves del energije, ki ga je pred enim dnevom pobrala od njega, ter jo potisnila vanj.
Raiker je čutil kako se življenje vrača v njegove ude, kako je ponovno postal močan. Ne toliko kot prej, saj sta bila dva dela njegove energije še zmeraj v preostalih dveh dekletih. A bilo je bolje kot nič.
Hitro je odklenila njegove verige in Raiker si je oblekel hlače, ter stopil do roba sobe kjer je bil njegov plašč. Oblekel ga je in začutil težo svoje pištole.
»Čas je za maščevanje,« je rekel mrko in repetiral glocka ter pištolo nameril v dekletovo glavo. »Če mi lažeš, te bom ubil.«
Videla je v njegovih očeh, da misli popolnoma resno. Prebrala je vprašanje v njegovem izrazu.
Od zgoraj je slišal presunljivo stokanje dveh žensk, ki se počasi približujeta orgazmu.
»Svečenica si vsake toliko izbere par, moškega in žensko, ki sta pripravljena spočeti otroka. Par mora biti povezan med seboj, med njima mora obstajati resnična ljubezen. Ko te ljudi najde, med orgazmom pusti del svoje energije v njeni maternici in ko se otrok rodi, bo del njene energije zmeraj z njim.«
»Njim?«

»Da, zmeraj je fant. In njena energija se kot neke vrste prekletstvo združi z otrokovo že v maternici. In potem čaka, da fant spolno dozori. V njem se začne nabirati spolna energija s katero se svečenica hrani. Fant se bo trudil, da bi osvojil dekle, da bi sprostil svojo spolno energijo, a mu to, zaradi prekletstva, nikakor ne more uspeti. Vedno bo šlo nekaj narobe in čeprav se zdi kot naključje, pa je to pravzaprav njena energija, njeno prekletstvo, ki v tistem trenutku prevzame nadzor. In tako je obsojen, da nenehno išče partnerko, a mu nikoli ne bo uspelo priti do … zaključka. In z energijo, ki ostane, se hrani svečenica ter si tako podaljšuje življenje v nedogled.«
»In to se bo zgodilo s fantom?«
Zaslišala sta krike orgazma.
Maria je pogledala proti vrhu stopnic. »Da, fantu, ki se bo kmalu spočel. Razen če ubijeva svečenico.«
»Celo življenje brez seksa?«
Rahlo je zmajal z glavo.
Dvignil je glocka pred obraz. »Samo preko mojega trupla.«
Stekel je po stopnicah in prišel do vrat. Maria je bila takoj za njim. Rahlo je odprl vrata in videl kako oba turista sedita pred posteljo, s popolnoma mrtvimi očmi. Svečenica je v polsedečem položaju ležala na postelji in strmela vanju.
V trenutku je Raiker odsunil vrata in s pištolo nameril vanjo. Z grozo v očeh ga je pogledala in se z neverjetno hitrostjo vrgla s postelje, a je bila nekoliko prepozna. En strel jo je zadel v rame, drugi pa je za nekaj centimetrov zgrešil njeno glavo.
Raiker je stekel proti njej, tokrat prepričan,da mu ne more več uiti, a so takrat skozi vrata pritekli vsi trije moški in obe ženski. Takoj so se pognali proti njemu, a se je samo obrnil in udarilo je vseh pet strelov, ki tokrat niso zgrešili.
Obrnil se je proti svečenici in istočasno zamenjal magazin, a tudi ona ni čakala. Strel v glavo, bi jo ubil, morda tudi strel v srce, takšna ranica v rame pa je ni kaj prida ovirala.
Spet je ustrelil vanjo, a se je še pred tem pognala po steni, kot da zanjo zakoni fizike ne veljajo in izginila skozi strešno lino.
Raiker se je obrnil proti Marii in oba sta stekla ven.
Videl je svečenico kako je izginila v džungli in zavedal se je, da je prenevarno, da bi ji v tej temi sledil. Pogledal je dekle.
»Spravil te bom v center. Tam boš na varnem.«
Prikimala je. »Kaj pa turista?«