Leta 2017 bo količina zavrženih hladilnikov, televizij, mobilnih telefonov, elektronskih igrač, računalnikov, zaslonov in ostalih elektronskih odpadkov dosegla 65,4 milijona ton, kar je 33 odstotkov več kot ob koncu leta 2012.
Če bi smeti naložili v 40-tonske tovornjake in jih postavili v kolono, bi bila ta dolga 30.000 kilometrov oz. tri četrtine obsega ekvatorja, so ponazorili v iniciativi za reševanje problema e-odpadkov, za katero stojijo Združeni narodi, nevladne organizacije in podjetja.
Lani je bilo po svetu proizvedenih 48,9 milijona ton e-odpadkov, kar je približno sedem kilogramov na vsakega prebivalca planeta.
Evropejci na tem področju nismo bistveno boljši – v Sloveniji smo lani po podatkih iniciative ustvarili 17 kilogramov e-odpadkov na prebivalca. V sosednji Avstriji številka znaša 25 kilogramov na prebivalca, na Hrvaškem pa okoli 11 kilogramov.
Kot so zapisali pri iniciativi, se količina e-odpadkov povečuje predvsem na račun hitre gospodarske rasti v tehnološko manj razvitih državah.
Računalniki sicer predstavljalo le manjši del odpadkov – leta 2005 so v EU hladilniki, zamrzovalniki in ostali večji gospodinjski aparati predstavljali kar 44 odstotkov vseh e-odpadkov.
E-odpadki vsebujejo vrsto za okolje nevarnih snovi in so zato bolj problematični kot navadni odpadki. Kljub ponovni uporabi in reciklaži nekaterih komponent in materialov jih večina še vedno konča na odlagališčih, so še zapisali.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV