Tehnologija, znana kot BCI (brain-computer interface, vmesnik med možgani in računalnikom), je po svojih zmogljivostih revolucionarna. Dejstvo, da omogoča nadziranje zunanje enote (robota) s pomočjo misli, postavlja nov mejnik v telekinetiki.
Širša javnost se je z BCI sistemi bolje seznanila med svetovnim prvenstvom v nogometu v Barziliji leta 2014, ko so znanstveniki pokazali, da bi ta tehnologija pomagala pri ljudeh s poškodbami hrbtenjače: moški, paraliziran od pasu navzdol, je tedaj namreč s pomočjo misli zadel gol z žogo. Oblečen je imel eksoskelet (zunanji skelet), ki ga je nadziral prav s pomočjo BCI tehnologije.
Z BCI tehnologijo so moškemu s poškodbo hrbtenjače, Adamu Frtzu, omogočili hojo brez robotskih okončin.
Raziskovalci z EPFL so zdaj dokazali, da je to tehnologijo mogoče uporabljati tudi za nadziranje drugih teles, ne le svojega, torej robota, ki je pravzaprav nekakšen prenosni računalnik na kolesih. Tega bi invalidne osebe lahko z pomočjo misli premikale po prostorih in dosegale tudi prostore, ki jih drugače ne morejo doseči.
Zaenkrat je robota mogoče usmerjati levo, desno in naprej, robot pa je izdelan tako, da se je sposoben sam izogibati oviram.
Ljudje bi BCI tehnologijo lahko uporabljali tako, da bi jim vgradili poseben čip v možgane ali pa bi nosili posebno kapo – elektroencefalogram (EEG), ki pritiska kovinske plošče proti lasišču, te pa merijo električne impulze iz možganov. Vsaditev čipa v možgane predstavlja težji poseg, zato so preizkusili najprej s pomočjo EEG kape. Paralizirana oseba je lahko s brezžično pošiljala signale računalniku in usmerjala gibe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV