Kako veste, da ne kupujete ponaredka?

Večina ponaredkov v Slovenijo pride z naročanjem po medmrežju. Razlogov, zakaj ljudje prek interneta kupujejo zdravila, je več. Pogosto je vzrok v sramežljivosti uporabnikov, ki neradi govorijo pred zdravnikom ali farmacevtom o svojih težavah. Številne premami veliko nižja cena zdravila, ki je po navadi prvi znak, da gre za ponaredek, pomanjkanje časa, ki bi si ga morali vzeti za svoje zdravje, v nekaterih državah pa je razlog tudi precej drag obisk pri zdravniku, zato si bolniki oziroma uporabniki zdravil sami “predpišejo” zdravilo in odmerek, kar še dodatno negativno vpliva na zdravljenje. Pri nakupu zdravila brez možnosti njegove sledljivosti vstopamo v območje tveganja.

Katera zdravila so najpogosteje ponarejena?

Ponarejeno zdravilo je zdravilo, ki je izdelano z namenom zavajanja, je napačno označeno, kar zadeva njegovo identiteto in/ali vir, da bi bilo videti kot pristno. Tveganja, povezana s ponarejenimi zdravili, so različna. Ali ne prinašajo želenih zdravilnih učinkov zaradi premalo ali nič vsebine, ali ponaredek vsebuje preveč zdravilne učinkovine, ali pa vsebuje nevarne primesi, ki so lahko škodljive. Glede na to, kakšno škodo lahko povzročijo našemu zdravju, so ponarejena zdravila najdražja!

Ponarejevalci iščejo zaslužke predvsem pri zdravilih, kot so zdravila za odpravljanje holesterola, zdravila za glivične okužbe, zdravila za erektilne motnje, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila in druga sredstva za zmanjševanje telesne teže in protibolečinska zdravila.

Vse večja težava

Ponarejanje zdravil je problem svetovnih razsežnosti.
Ponaredke zdravil najdemo skoraj po vsem svetu, Slovenija ni nikakršna izjema. K nakupu marsikoga spodbudijo oglasna sporočila, ki jih dobivajo po elektronski pošti, premami jih tudi cena, saj je precej nižja kot v lekarni. Prodaja ponaredkov povsod po svetu narašča približno za 13 odstotkov letno – skoraj dvakrat hitreje kot prodaja zakonitih zdravil. Pomanjkanje financ, nezadostna usklajenost med državami in šibka protiponarejevalska zakonodaja v nekaterih delih sveta trenutno ovirajo sposobnost organov pregona za odkrivanje in preganjanje ponarejevalcev.

Največ ponarejenih zdravil prihaja v Slovenijo iz Indije, Kitajske in Mehike, običajno prek večjih evropskih pristanišč. Ko so ponaredki enkrat v EU, jih distributerji z lahkoto pošiljajo po pošti v vsako državo članico, torej tudi k nam.

Kako se zaščititi?

Najboljši način, da se izognete ponaredkom, je dvigovanje zdravil na recept v lekarni, ki jo dobro poznate. Ne kupujte zdravil na recept v spletnih lekarnah, saj pri nas taka prodaja ni dovoljena. Ne pozabite – če se cena zdravila zdi preveč ugodna, je verodostojnost toliko bolj vprašljiva.

Napotki:

Zdravila na recept naj predpiše zdravnik in izda farmacevt, najvarnejše mesto izdaje zdravil pa so lekarne, kjer ni ponarejenih zdravil. Če se odločite za nakup zdravila po medmrežju, ne nasedajte spletnim stranem, ki so se znašle v vaši elektronski pošti, ampak poiščite spletno stran z znanim, veljavnim naslovom, pred nakupom pa preverite, ali lahko vzpostavite stik s spletno lekarno tudi po telefonu ali telefaksu. Zapišite in preverite ime strokovne osebe, s katero ste bili v stiku prek e-pošte, ko dobite pošiljko zdravila, pa si dobro oglejte tako vsebino kot ovojnino in jo po možnosti primerjajte s tisto, ki ste jo vi ali kdo drug dobili v lekarni.

Popolne zaščite pred lažnimi oz. goljufivimi oglasi ni, tako vedno obstaja možnost, da bo goljuf z nami vzpostavil komunikacijo prek drugih spletnih kanalov: FB, forumi, e-pošta. Goljufi svoje delovanje prilagajajo rastočemu spletu in spletnim servisom in spletni oglasnik pri prevari igra samo vlogo posrednika.

KAKO RAVNATI?

1. Bodite pozorni na sumljive znake:

1. neverjetna ponudba – neverjetno nizke cene,
2. oglas prihaja iz tujine (še posebej v Sloveniji so spletni oglasniki zelo lokalnega značaja, zato je še toliko bolj sumljiv kupec ali pa prodajalec iz tujine). Največ goljufivih oglasov še vedno prihaja iz Nigerije in Kameruna, vendar obravnavajo tudi primere lažnih oglasov prevarantov iz držav EU.
3. plačilo prek sistema Western Union ali MoneyGram (sistema ne omogočata sledenja transakciji),
4. polomljena slovenščina, prevedena z google translate.

2. Preverite prodajalca

Na nekaterih spletnih oglasnikih lahko uporabniki ocenijo prodajalca, zato vedno, če obstaja ta možnost, preverite, kakšne izkušnje imajo z njim drugi kupci. Če to ni mogoče, vpišite ime, uporabniško ime ali elektronski naslov prodajalca v katerega od spletnih iskalnikov. Morda na ta način najdete tudi kakšne slabe izkušnje drugih uporabnikov, ki vas odvrnejo od nakupa. Če je  prodajalec iz tujine, preverite njegov naslov na Google Maps ali Google Street View.

Bodite pozorni na elektronski naslov prodajalca. Podjetja, ki imajo svojo spletno stran, navadno uporabljajo elektronske naslove na svoji domeni, zato bodite še posebej pozorni, če uporabljajo elektronski poštni račun brezplačnega ponudnika, kot sta Gmail in Yahoo. Če z vami torej kontaktira prodajalec z e-naslovom electronicmegastore@gmail.com ali smartbuy.iphone@yahoo.com, je to vsekakor znak za alarm.

Če izdelek kupujete na daljavo (torej ni mogoč ogled), se s prodajalcem skušajte dogovoriti za plačilo po povzetju, torej da plačate, ko vam poštar prinese paket. Plačilo prek sistema Paypal je tudi precej varno, saj lahko v nekaterih primerih kupec ob zlorabi zahteva vračilo kupnine (predhodno se seznanite s pogoji). Plačilo na bančni račun je že malce bolj tvegano, sploh če gre za bančni račun v tujini. Da otežijo sledenje, goljufi 'zaposlujejo' t. i. posrednike, ki denar sprejmejo na svoj bančni račun, nato pa ga po drugih kanalih pošljejo goljufu. Povsem se izogibajte plačilu prek plačilnih sistemov Western Union ali Moneygram! To je priljubljeno orodje goljufov, saj je sledenje denarju zelo oteženo. Pri nakazovanju denarja fizični osebi v tujino zato raje izberite način plačila prek sistema PayPal.

4. Preverite fotografije

Če kupujete nekaj določenega (npr. avtomobil, delovni stroj, čoln, starinsko pohištvo, žival …), v spletni iskalnik, ki išče po fotografijah (npr. Google Image Search ali Tineye.com), vstavite katero od fotografij iz oglasa. Najdete na ta način še kakšen drug oglas, s povsem drugimi kontaktnimi podatki in lokacijo prodajalca, ali pa je prodajalec v oglas celo vstavil neko povsem generično fotografijo?