Bodo še lahko vohunili za nami?

Apple je pred tednom dni napovedal, da bo nova različica njegovega operacijskega sistema za pametne telefone preprečevala, da bi denimo policija lahko dostopala do fotografij, video posnetkov ali kontaktov v telefonih ter ostalih pametnih napravah njihovih uporabnikov. Google je le dan pozneje potrdil, da bo naslednja različica njegove operacijskega sistema Android prav tako onemogočala dostop do občutljivih in posebej zaklenjenih informacij na telefonih uporabnikov operacijskega sistema Android.

Po škodi, ki jo je ameriškim tajnim obveščevalnim službam naredil njihov nekdanji uslužbenec Edvard Snowden, se je Apple skupaj s tekmeci, kot sta Google in Microsoft, znašel na seznamu podjetij, ki so jih ameriške oblasti avtomatsko vključile v program pridobivanja zasebnih informacij v državno korist, imenovan 'Prism' – pa čeprav so vse te družbe ves čas poudarjale, da oblast ne bi smela imeti neposrednega dostopa do njegovih računalniških sistemov.

Da bi bila mera polna, je Apple pretekli teden predstavil tudi najnovejše poročilo o številu informacij, ki jih je zahtevala ameriška vlada ter njene tajne službe. Po podatkih v poročilu naj bi Apple v prvi polovici leta 2014 prejel med 0 in 249 zahtevkov oblasti, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani – Apple je številke lahko objavil samo v širokem razponu, saj jim ameriška vlada ni dovolila objaviti točne številke.

Zaupanje uporabnikov je na prvem mestu

Uporabnikom pametnih naprav se zdi vohljanje tajnih služb nesprejemljivo, saj zahtevajo več zasebnosti in boljše varovanje podatkov. Apple je prav v okviru svojih pravkar napovedanih namer glede varovanja podatkov tudi poudaril, kako velika prednost je to v primerjavi z njihovimi konkurenti. »Vaše zaupanje nam pomeni vse,« je zapisal predsednik uprave Tim Cook v izjavi, namenjeni vsem uporabnikom njihovih aparatov in storitev.

Andrew Weissmann, nekdanji visoki uslužbenec ameriške tajne obveščevalne službe FBI, pa je nad namero družbe Apple ogorčen. Po njegovih besedah naj bi družba tako ignorirala celo sodniško odločitev, preverjati in raziskovati možnosti kaznivih dejanj. Varovanje podatkov, ki sta jih napovedala Apple in Google naj bi bilo »čudovito, dokler ne pride do ugrabitve vašega otroka ... in mi zaradi tehnoloških preprek ne bomo mogli najti niti sledi, kaj šele storilcev,« pa je ameriškim medijem dejal nekdanji detektiv FBI Ronald Hoso.

Povsem celovito pa naj obljubljeno varovanje podatkov vendarle ne bi bilo. Državni organi naj bi, tako kot do sedaj, imeli možnost osumljence prisiliti, da odklenejo svoje telefone in jim omogočijo dostop do podatkov. Poleg tega naj Apple ne bi bedel nad podatki, ki so povezani z aplikacijami, ki niso narejene v njihovi družbi. Prav tako naj bi bilo državnim organom na voljo tudi vse, kar je kot varnostna kopija shranjeno na strežnikih iCloud.