Tokrat med največjo peščeno puščavo sveta in vedno toplim morjem, v svet, začinjen z arabskim šarmom in čudeži sodobnega prestiža.

Dubaj je bil še pred pol stoletja nepomemben ribiški zaselek v pozabljenem puščavskem delu sveta, ki so ga na zemljevid postavili odkritje nafte in drzne ideje, kaj vse je mogoče s praktično neomejenim naftnim denarjem storiti. Ker puščava nima turističnih znamenitosti, so jih zgradili. Začelo se je s prvim hotelom s sedmimi zvezdicami (Burj Al Arab), nadaljevalo s hotelskimi sobami, postavljenimi v "akvarij" (Atlantis), in "končalo" s projektom umetnih otokov (Palm islands) ter najvišjo 830 metrov visoko zradbo (Burj Khalifa), ki jo je do 124 nadstropja možno turistično obiskati. No, seveda to ni niti približno konec, šejki namreč že delajo na projektu ozelenjevanja puščave, najbolj nore ideje pa vključujejo celo tropski gozd.

Ampak vsi ti hotelski in turistični presežniki seveda ne omogočajo pravih avanturističnih doživetij, ki pa jih je v Dubaju vendarle mogoče poiskati. Ena bolj adrenalinskih stvari je na primer potop z morskimi psi v gigantskem akvariju prav sredi enega največjih nakupovalnih centrov na svetu. Med takšne podvige sodijo tudi padalske aktivnosti s prav posebnim razgledom. Najbolj nora stvar pa je smučanje! Medtem ko je zunaj lahko tudi blizu 50 stopinj Celzija, je v notranjosti smučišča mogoče vijugati na prijetnih minus treh stopinjah Celzija – na dveh štiristometrskih progah. Seveda smuka sama po sebi ni nek presežnik, a kontrast deskanju na sipinah, ki si ga lahko privoščimo v vroči puščavi na primer pri Al Khatimu, je več kot zanimiv. Z izjemo smučišč Oukaimeden na Atlasu in Mt Rose v Nevadi se pravzaprav ne morem spomniti, da bi še kje na svetu deskal na snegu s peskom v čevljih ...

Abu Dhabi je drugačen – manj turističen in bolj resničen. Polega spektakularne mošeje šejka Zayeda in "kopije" louvrskega muzeja se ponaša z več resničnega življenja in dogajanja. Tukaj se na najvišji ravni svetovnih prvenstev dirka z gliserji in vodnimi skuterji, letali in dirkalniki F1 ter terenskimi vozili. Dirkališče Yas Marina gosti med drugimi tudi dirko F1 in omogoča testiranja različnih superšportnih avtomobilov, ki so kar nekakšen zaščitni znak življenjskega sloga ultrabogatih šejkov. A za veliko manj denarja lahko običajni smrtniki v bližnjem Ferrarijevem tematskem parku doživijo obremenitve F1 na vlakcu smrti in zelo realističnem simulatorju vožnje. 

V Abu Dhabiju je tudi start najbolj vroče in najbolj peščene dirke na planetu. Desert challenge pelje prek največjih nekaj tisoč kilometrskih neprekinjenih prostranstev sipin puščave med Savdsko Arabijo in Omanom, ki se ga skoraj vsako leto udeleži tudi kakšen slovenski dirkač in mi kot novinarska ekipa. Prav te sipine velikanskega peskovnika omogočajo brezkončne možnosti terenske vožnje, ki predstavljajo res divjo in tudi zelo resno avanturo. Igranje na sipinah v bolj obvladljivi in turistični obliki pa lahko prav vsak izkusi na Red Dunes, kjer izposojajo štirikolesnike in buggyje. Tisto, kar je pri tej puščavi najlepše, pa je – da lahko glavo, telo in duha hladimo v razkošnih "resortih" oaze Liwa, v popolnem nasprotju surove peščene praznine, ki jo obdaja. 

A seveda tudi v Emiratih ni vse zlato, kar se sveti. Resnično življenje zunaj hotelov, predimenzioniranih centrov in dogodkov tega navideznega raja razkriva avtoritativni šovinistični vladajoč sistem brez svobode govora, s skoraj suženjskimi razmerami za delavce iz Pakistana in Indije, ki v resnici (poleg nafte in ruskih prostitutk) poganjajo in gradijo ta svet. Ne sekajo sicer rok kriminalcem in ne kamenjajo svobodnjaških žensk kot v sosednjih državah, večinoma tudi sprejemajo zahodnjaški način oblačenja (tudi žensk), ne pa ljudi samih. V nasprotju z domačini, ki imajo zastonj zdravstvo in šolanje ter ne plačujejo davkov, so pravice priseljencev neznane. Pa tudi pravice turistov. Nesreče in posilstva, ki vključujejo tujce se lahko ne glede na krivdo iztečejo v prid domačinom, saj se po lokalni logiki brez tujcev nič od tega ne bi moglo zgoditi domačinom. Tako da previdnost pri obisku tega navidezno rajskega Disneylanda za odrasle ni odveč.