Gran Sasso je več deset kilometrov širok masiv v italijanski pokrajini Abruci na zemljepisni širini Dubrovnika oziroma Boke Kotorske in le sto kilometrov zračne razdalje od Rima. Gondola in cesta pripeljeta 2138 metrov visoko na Campo Imperatore do nekdanjega hotela in sedanjega astronomskega observatorija, kjer je bil letos cilj ene od etap kolesarske dirke po Italiji. Pozimi je tukaj smučišče z nihajko, dvema sedežnicama in vlečnico, poleti pa streže s fantastično naravo, izjemno razgibanimi cestami in razgledi. Tako da je, čeprav nam ni prav blizu, saj je po cesti dlje kot na primer Chamonix, idealen cilj za motoriste in pohodnike.

Področje pod skoraj tri tisoč metrov visokim Cornom Grandejem (najvišjim vrhom Apeninskega polotoka) ima veliko pobočij in grapc, primernih za turno ali prosto smučanje. Mi smo tokrat izbrali najočitnejšo jugovzhodno grapco (prav nad koncem ceste) med kočo Rifugio Duca degli Abruzzi in 2422 metrov visokim Picom Confalonierijem. 300 višinskih metrov z naklonom okoli 35 stopinj v zgornjem delu je bilo še za las smučljivo v kosu, a Gran Sasso je vreden obiska, tudi če odštejemo sneg. In obratno: pozimi je tukaj veliko dobrih smučarskih možnosti, vključno z več kot kilometrom variantnega spusta pod nihajko do doline.

Sicer pa je, kar se tiče južnega oziroma sredozemskega smučanja, možnosti zelo veliko. Nekaj smučišč je prav nad Azurno obalo in v Andori. A če nas zanimajo čim bolj južne možnosti, prednjači Sierra Nevada oziroma Pradollano na jugu Španije. Grčija ima več kot dvajset smučišč – pri čemer je mogoče smučati celo na Kreti. Črna gora, Kosovo, Makedonija in Albanija pa so vse bolj zaželene freeride in heliski destinacije celo v svetovnem merilu. Ampak to seveda predvsem pozimi.