S kolesom na turnosmučarski vrh

In ker se je izdelave e-gorskih koles lotil begunjski proizvajalec smuči, smo prednje vzmetenega mantisa preizkusili (še preden se prihodnje leto pojavi v prodaji) na klasični turnosmučarski turi – na Porezen. 

Začeli smo na križišču Raspet nad Davčo 1070 metrov visoko. Lahko bi začeli tudi na parkirišču smučišča Cerkno ali seveda kjer koli v dolini. Orientacijsko ni veliko težav, kažipot nas jasno usmeri navzgor proti gozdu, kjer se na makadamu držimo načeloma levo, da nad Davškimi slapovi naredimo krog okoli Prviča in Črtovega roba. Tam nas pod Dražetino slab makadam obrne severozahodno na slab kolovoz. 

Nad Velbnikom se pokrajina odpre, zagledamo naš cilj in kmalu postanemo veseli električnega dodatka med pedali, saj se vse slabši kolovoz postavi strmeje po koncu. Brez dodatnih Shimanovih 85 Newton metrov navora, ki skrbijo za enakomerno plezanje navzgor, bi bili rekreativci v zagati. Stabilnost 29-palčnih koles pomaga, tako kot za e-kolo relativno majhna masa 22 kg in predvsem geometrija, ki daje dober kompromis med udobjem in vodljivostjo.

Po dobrih sedmih kilometrih in 550 višinskih metrih pribrcamo na vrhnji greben Porezna pod kočo na cca 1570 metrov. Tu nas pričakajo fantastični razgledi na Julijce, morda celo najboljši med tistimi, do katerih pripelje kolovoz. Navzdol je ogromno možnosti, a glede na sprednje vzmeteno kolo in pravno neurejeno legalnost kolesarjenja po poteh se vrnemo po zavitem kolovozu, ki z nekaj strmimi odseki in mestoma skalnato podlago popestri spust. 

Ja, mantis ni downhill raketa kot na primer 'allmountain' polno vzmeteni trailmaker, ki ostaja zgodba za naslednjič. A mantis je, kot rečeno, bolj nekakšen turnosmučarski rekvizit. Za odkrivanje, popotovanje, zabavo navzgor in navzdol. 12 centimetrov hoda foxovih vilic je dovolj za vse kolovoze, 630 Wh energije v bateriji pa pomeni, da lahko nadaljujemo v dolino Davče in Sore s skoraj višinskim kilometrom spusta in se nato na primer vzpnemo še na Sorico ter še kam.