Običajne dirkaške igre na računalnikih ali igralnih konzolah so za to premalo realistične, tudi če uporabljamo volan ter z velikim zaslonom in slušalkami prepričamo oči in ušesa, telo čuti, da se ne premika. Zato smo preizkusili dirkaški simulator, ki je dovolj realističen, da s pravim dirkalnim sedežem, postavljenim na konstrukcijo štirih elekromotorjev, zagotavlja gibanje in tresljaje, skladne z dogajanjem na 49-palčnem zaslonu. Po drugi stvari pa dovolj preprost, da ga lahko postavimo v vsako sobo in ne stane več kot pravi avtomobil.

Če govorimo o cenah simulatorjev, je jasno predvsem dvoje: da niso omejene navzgor in da jih "spodaj" ni. Zavedati se moramo, da je poceni simulacija neresnična in zato ni več simulacija, ampak le še igra. Ker pa večina komercialnih dirkaških simulatorjev presega tudi nerazumne cene, si je trikratni državni prvak v reliju Rok Turk odločil sestaviti svojega. Kot pravi sam: tako realističnega, da na njem preizkuša celo nastavitve svojega dirkalnika Hyundai i20 R5 iz resničnega sveta. A po drugi strani glede na stroške resničnega dirkanja še vedno cenovno sprejemljivega. Cena takega Simline dirkalnika (kot ga je poimenoval) je 13.000 evrov. Kar je na prvi pogled ogromno, a po drugi strani toliko stane enodnevni najem R5 dirkalnika v resničnem svetu ali malo večja nesreča. Poleg tega v virtualnem svetu ni obrabe gum in mehanskih sklopov, ni porabe goriva, potrganih blatnikov in zvite karoserije, stroškov mehanikov in startnin. Ni dodatnih stroškov, bolečih kosti ali glave, ko gre kaj narobe, in predvsem ni čakanja na novo dirko.

Osebno me je za volanom njegovega simulatorja navdušilo predvsem to, da sem imel med vožnjo potne roke na volanu ob vsakem dobro odpeljanem "driftu" in da me je zaščemelo v hrbtenici vsakič, ko je moj virtualni avto ušel kontroli, kar pomeni, da je bilo doživljanje vožnje pristno – endorfinsko in adrenalinsko. Če bi dodal še VR očala, da bi povsem spregledal oziroma odmislil resničnost okoli monitorja, bi verjetno v koncentraciji in adrenalinu vožnje povsem pozabil, da sem v simulaciji. Fizika vožnje avta je realna, tresljaji in gibanje sedeža tudi. Stvar je odlična zabava in še veliko več, kar ob takšni ceni seveda mora biti. Je tisto, kar potrebujemo za vse popularnejši "e-racing", pa tudi odličen pripomoček za vstop v resnični svet dirkanja, Ne le zaradi simulacije vožnje, ampak vsaj toliko zaradi učenja vožnje na meji in onkraj nje, memoriranja tras ter predvsem poslušanja sovoznika in držanja koncentracije. Sam sem dirkal "Dirt rally", lahko bi pa tudi "F1 2020" ali "GT legends" ali katero koli računalniško igro, ki je kompatibilna s senzorji gibanja. In jasno mi je, da se bom še vrnil na sedež Rokovega simulatorja, kajti, kot je lepo povedal že Steve McQueen, je "dirkanje življenje, vse pred in po dirki pa le čakanje na novo dirko."