Priprave na zimski cestni kaos

Sneg na cesti namreč brezkompromisno pokaže, kdo ima le dovoljenje za vožnjo (izpit) in kdo pravo vozniško znanje brez zanašanja na elektroniko, ki sama po sebi ne pomaga veliko. Kajti vse je odvisno od stika s podlago (gum) in voznikovega stika z avtom – izkušenj in znanja. Zato na tem mestu nekaj osnovnih idej in za začetek utrinek iz šole zimske vožnje na ledu: 

A stopimo najprej iz štirikolesno gnanega e-trona RS GT in začnimo z osnovo in nasveti, ki pomagajo tudi v običajnih dvokolesno gnanih vozilih. Najprej pa z gumami. Gostilniške zgodbe so polne pionirskih epopej, kako se je nekoč na letnih gumah prevozilo vse nesplužene klance in kako so zimske gume zarota gumarskih lobijev – ker saj tudi tovornjakarji vozijo z  letnimi. Ampak daleč od šanka v snegu hitro vidimo dvoje: tovornjake, ki v najboljšem primeru le obtičijo na prvem klancu, in da so gume nekdanjih fičov in katrc imele drugačen profil, predvsem pa, da so bile vse štiri tako široke kot ena guma sodobnega SUV-ja. In fizike se pri pritisku na podlago ne da goljufati, pomanjkanja znanja pa tudi ne, kajti pred desetletji so na zasneženih cestah vijugali le tisti, ki so imeli tam kaj početi in so tudi vedeli, kako. 

Ampak danes imamo veliko bolj sofisticirana vozila z elektronskimi pomagali, boste rekli. Ja, marketinško in prodajno je to zelo bleščeče, a po svoje škoda, ker mehanska zapora diferenciala, fizična sklopka, mehanska ročna zavora in idealna razporeditev mase vozila bi naredili več, a izumirajo, ker ne prinašajo dobička in zahtevajo znanje uporabe. Elektronika, ki poneumlja v imenu varnosti, v današnji družbi seveda zmaguje. Toda ko se gume nimajo česa oprijeti, tudi elektronika nima česa ustaviti. ABS je še najkoristnejši, ampak zares deluje le, ko zavoro pohodimo na polno, česar mnogi ne vedo ali pa sedijo predaleč nazaj, da bi to lahko storili. Predvsem pa pri spustu po zasneženi podlagi ne pomaga nujno, tako kot štirikolesni pogon ne. 

In elektronski varuhi seveda ne morejo goljufati fizike, če smo prehitri za polmer ovinka ali imamo premalo oprijema za strmino klanca. In nemočna je tudi pri pijanosti, nezbranosti, neizkušenosti ... Pomaga pa vsaj normalno kvalitetna in primerno ozka zimska guma, tudi če na cesti ni četrt metra snega. Konkretni predlog? Predvsem to, da kvalitetno ne more biti poceni in da guma z leti izgublja svoje dobre lastnosti. Varnost in veselje pač staneta (in z davkom od nakupa se konec koncev financira tudi zimska služba), predvsem pa je bonus to, da z dobro gumo pride tudi dobra karma, ker si ne nakopljemo besa tisočerih voznikov za seboj, ki jim uničimo dan. Kdor lahko dela od doma in počaka, da so ceste splužene in posušene, je seveda izvzet iz tega, a na mrzlem asfaltu s kakimi koščki ledu z letno pnevmatiko vseeno ne bo prav dobro ... 

Glavna težava pri tistih, ki ne trenirajo sami zimske vožnje (ker žal nimamo zimskega vozniškega dovoljenja) ali pa se jim ta ne zdi zabavna, je to, da Homo sapiens nima instinkta za vožnjo in nagonsko ukrepanje v kritični situaciji vse običajno poslabša. Primer: podkrmarjen avto, ki drsi naravnost iz ovinka, je potrebno z volanom ujeti tako, da ga najprej zavrtimo iz ovinka v smer zdrsa, da gume dobijo oprijem, čeprav nam instinkt kriči, da še bolj zavijmo v ovinek, iz katerega drsimo. S prekrmarjenim avtom – ko nam odnaša zadek, je lažje, saj avtomatsko odreagiramo s popravkom volana v nasprotno smer od vrtenje vozila, toda ponovno je potrebno z možgani preseči intuicijo in odvzeti volan, še predno se avto poravna, saj bo sicer prepozno ... O nežnem delu s stopalko plina in vožnji v optimalnem območju največjega navora pa je verjetno večina že slišala v avtošoli. Sicer pa, aja, saj imamo elektroniko, ki bo za vse poskrbela. 

Kaj pa kompromisi. Res počasna vožnja? Ja, stoječ promet je najbolj varen, a ni več promet. Ne pozabimo, da omejitve hitrosti tudi pozimi ostajajo in da res nima smisla imeti zimskih gum, če stojimo. O verigah ne bomo razpravljali, ker jih večina ne zna namestiti ali se jim ne da voziti z njimi sto kilometrov daleč (pa tudi ni prav dobro za podlago). Kaj pa celoletne gume? Kompromisi so vedno slabi, ker ne dajejo ne poleti ne pozimi tistega, kar bi lahko dobili. A po drugi strani v realnosti – za premikanje običajnih 40 km/h po naših avtocestah bi bilo tudi leseno kolo dobro. Pomislimo, da tudi čevlje uporabljamo v snegu drugačne, in če nam to ni všeč, se lahko preselimo v kraje večnega poletja ali pa se zanašamo na global warming, saj v dolini zime zaenkrat počasi izumirajo. Ali pa počakamo na nove direktive Evropskega parlamenta, saj če se bodo nadaljevale v takšnem (milo rečeno) nerealnem duhu, kot so sedaj, je samo vprašanje časa, kdaj bo, v dobro naše varnosti seveda, v EU prepovedana zimska vožnja.