Če pozimi bežimo pred snegom na jug Evrope, ne smemo pozabiti, da so geopolitično najjužnejši del Evrope Kanarski otoki. In med sedmimi otoki z večno pomladjo, marsovsko vulkansko pokrajino, ujeto med peščene plaže, surfarskimi valovi, kajtarskim vetrom in predvsem norimi cestami izstopa turistično malo oblegana, a zaradi EU preprosto dostopna Fuerteventura. Med številnimi cestami, ki povezujejo idilične otoške vasice, izstopa predvsem tista z oznako FV30 preko narodnega parka Betancuria.
To je cesta, ki povezuje Casillas del Angel s Pajaro oziroma Tuinejem kot nekak gorski obvoz FV20. Pelje serpentinasto po pobočjih vulkanov skozi slikovite kanjone in razgledne prelaze. Ponaša se z odličnim asfaltom, razgledi in dinamiko. Na najvišjem delu je sicer nekoliko ožja, a na 30 oziroma 40 kilometrih ponuja vse, kar si lahko od vožnje želimo. Še posebej kolesarji so na Fuerti navdušeni nad varnim počutjem ob zares širokem prehitevanju avtomobilistov.
Še ideja za popoln roadtrip, v katerem povežemo obmorski vasici Majanicho in Las Playitas, sever in jug otoka, bele peščene plaže in črno vulkansko obalo. Lahko po asfaltu ali pa še bolj zanimivo na začetku po mestoma popeskanem makadamu mimo El Cotilla in preko Tindaye, kjer se cesti FV30 priključimo pred Almacigom. Potem previjugamo Betancurijo do Pajare in podaljšamo po nekoliko hitrejšem delu do konca oznak FV30 v kraju Tuineje. Smiselno je vožnjo zaključiti na južni obali otoka v Gran Tarajalu oziroma veliko lepši sosednji vasi Las Playitas. Ali pa se vrniti po FV20 ... Ali pa se zadeve lotiti s rolko!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV