V sovoznikovih čevljih na reliju

Drvenje po cesti z mejno hitrostjo brez nadzora nad volanom le z zapiski v rokah je za zelo posebno vrsto ljudi. Za takšne, ki zaupajo in se prepustijo. Sicer je – racionalno gledano – seveda tudi voznik povsem prepuščen sovoznikovemu branju zapiskov. Sovoznik je namreč tisti, ki pri popisu trase dirke zapiše voznikovo »videnje« ceste v tako imenovan »radar«, nato pa mu to bere med dirko – ne da bi pri vrtoglavi hitrosti kaj spregledal, zamešal ali narobe ocenil, bral prepočasi ali prehitro glede na tempo vožnje in predvsem ne da bi bruhal. Sovoznikova napaka je pri tem seveda enako usodna kot voznikova, le občutek nadzora je na levem sedežu večji. Zato sem tokrat na desnem sedežu počel vse, česar nikakor ne bi smel: podzavestno zaviral, razmišljal o svojih točkah zaviranja, doživljal predinfarktna stanja in na koncu seveda utihnil.

A sovoznik ni le tisti, ki med dirko neustrašno in nezmotljivo bere razdaljo do naslednjega ovinka ter podatke o njegovi zaprtosti in smeri, ampak še mnogo več. Je navigator v odprtem prometu etap, »skrbnik časa«, saj je pri reliju ključna sekundna natančnost pri vstopu v časovne kontrole pred naslednjo hitrostno preizkušnjo, in tudi psiholog, ki spodbuja ali umirja tempo voznika. To delo običajno odlično opravljajo natančne ženske, ki imajo še eno prednost, saj šteje vsak kilogram obremenitve avtomobila. Več o doživetjih na vozniškem sedežu in doživljanju moje sovoznice na reliju Soča Valley pa na tej povezavi.